Eurobarometer: polovici Slovencev je rekreacija odveč, v porastu pa je delo na črno

Evropska komisija je objavila rezultate raziskave Eurobarometer o o športu in telesni aktivnosti. Ti kažejo, da se 59 odstotkov državljanov EU le redko ali nikoli ne rekreira ali ukvarja s športom. V Sloveniji ta delež znaša 49 odstotkov. Po drugi strani se v EU 41 odstotkov vprašanih rekreira ali ukvarja s športom vsaj enkrat tedensko. Najbolj aktivni so v severnem delu Evrope, na jugu pa raje počivajo. Na Švedskem se tako vsaj enkrat tedensko rekreira ali ukvarja s športom kar 70 odstotkov vprašanih, sledijo jim Danci in Finci. V Sloveniji spada v to skupino 51 odstotkov vprašanih. Na drugi strani lestvice se v Bolgariji 78 odstotkov vprašanih nikoli ne rekreira ali ukvarja s športom, sledijo pa jim Maltežani s 75 odstotki in Portugalci s 64 odstotki.

Približno tri četrtine vprašanih Evropejcev sicer meni, da lokalni športni klubi in druge organizacije ponujajo dovolj možnosti za šport in rekreacijo, vendar raziskava kaže, da bi lokalni organi lahko storili več za spodbujanje državljanov k telesni aktivnosti.

V Sloveniji delo na črno v porastu

Med drugim je Eurobarometer opravil tudi raziskavo o delu na črno v državah članicah Evropske unije. Približno vsak deseti Evropejec je priznal, da je v preteklem letu kupil blago ali plačal storitve, povezane z delom na črno. Štiri odstotke jih priznava, da so prejeli neprijavljeno plačilo za svoje delo. Poleg tega je vsak trideseti priznal, da je prejel plačilo v gotovini in na roko. V primerjavi z letom 2007 se je ponudba dela na črno v nekaterih državah, na primer v Latviji, sicer močno zmanjšala, v Grčiji, na Cipru, Malti in v Sloveniji pa se je precej povečala.

Med razlogi za takšno ravnanje se v 60 odstotkih omenja nižje cene, 22 odstotkov pa jih je navedlo, da je to storila, ker je šlo za usluge prijateljem. Polovica vprašanih med glavne razloge za delo na črno navaja obojestransko korist, sledijo težave pri iskanju redne zaposlitve, previsoki davki in pomanjkanje drugih prihodkov, za vse skupaj pa je krivo predvsem poslabšanje razmer na trgu dela po letu 2007.

Evropejci naj bi za neprijavljeno blago ali storitve na leto povprečno zapravili 200 evrov, povprečni letni zaslužek tistih, ki opravljajo delo na črno, pa znaša 300 evrov. Daleč največ povpraševanja je po domačih popravilih in prenovah, popravilih avtomobilov, čiščenju na domu in hrani.