ESM začel delo, Slovenci moramo še ta mesec prispevati 137 milijonov

ESM je začel z delovanjem. Gre za stalni mehanizem za pomoč evrskim državam, ki so se že ali pa se še bodo znašle v težavah, katerih razsežnosti bi lahko ogrožale skupno valuto. Rojstni dan ESM vzbuja optimizem glede prihodnosti evra, a neznank je še precej in šef evroskupine Jean-Claude Juncker opozarja, da vsi problemi še zdaleč niso rešeni, čeprav je "danes dober dan za Evropo".

Mehanizem bo državam pomagal na več načinov – s posojili, s kupovanjem obveznic na primarnem in sekundarnem trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev ter z dokapitalizacijami bank prek posojil vladam. Medvladna organizacija, ki bo imela sedež v Luksemburgu, bo imela sicer enak status kot druge mednarodne finančne ustanove, na primer Mednarodni denarni sklad (IMF).

Kot je veljalo že ob ustanovitvi začasnega mehanizma, bodo vsako finančno pomoč še naprej spremljali strogi pogoji. Ti se bodo v primeru dokapitalizacije bank lahko nanašali le na finančni sektor države, ki bo za pomoč zaprosila, ali pa na širše reforme, ko bo šlo za pomoč državnemu proračunu. Od marca prihodnje leto bo prvi pogoj za pomoč, do katere je seveda upravičena le sedemnajsterica držav članic območja z evrom, ratifikacija fiskalnega pakta, kar je na primer Slovenija že storila.

Nadzor nad izvajanjem pogojev pomoči pa še naprej ostaja v rokah trojke – Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF.

ESM ima sicer svet guvernerjev, ki ga sestavljajo finančni ministri držav z evrom. Odločitve o pomoči državam v težavah sprejemajo v soglasju, ali v nujnih primerih s 85-odstotno večino, za tehnična vprašanja, kot so pristop nove članice, imenovanja in poslovanje mehanizma, pa je dovolj 80 odstotkov podpore, pri čemer je glasovalna moč članice sorazmerna z njenim deležem delnic v ESM. Svet direktorjev ima petletni mandat, za prvega izvršnega direktorja pa je bil julija imenovan Nemec Klaus Regling, sicer tudi šef začasnega kriznega mehanizma EFSF. Upravljanje ESM pa prevzema ekipa okoli 60 zaposlenih, ki že skrbijo za EFSF.

Oba mehanizma bosta še nekaj časa živela skupaj. V tem času naj bi EFSF dokončal predvsem izvajanje že začetih programov pomoči Grčiji, Portugalski in Irski. EFSF, ki je od 440 milijard posojilne zmožnosti že razdelil 292 milijard evrov, bo sicer deloval, dokler ne bodo poplačana vsa posojila.

Bi pa lahko na ESM nato prenesli dva instrumenta EFSF, torej delno zavarovanje tveganj, pri čemer bi EFSF delno jamčil za državne obveznice držav v težavah, zaradi česar bi se povečalo povpraševanje po obveznicah teh držav in oklestilo stroške njihovega zadolževanja, drugi pa je ustanovitev sovlagateljskih skladov CIF, po katerem bi s pomočjo zasebnega kapitala še povečali količino razpoložljivih sredstev.

Vse večje obveznosti ESM sicer niso pogodu nekaterim članicam evroobmočja, predvsem Nizozemski, Finski in največji vplačnici Nemčiji, kjer menijo, da mora problem najbolj tveganih terjatev ostati nacionalna odgovornost.

Od ideje pa do ustanovitve ESM sta sicer minili dve leti, mehanizem pa velja za glavno pridobitev v boju proti krizi. ESM bo imel 700 milijard evrov odobrenega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetno vplačanih delnic je 80 milijard evrov, odobrenega kapitala na vpoklic pa je 620 milijard evrov. Kapital bo vplačan v več obrokih, prva dva morajo države plačati v prihodnjih petnajstih dneh po začetku veljavnosti pogodbe, zadnjega pa na začetku leta 2014.

Koliko bodo v ESM prispevale članice evroobmočja?

Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je torej 0,428 odstotka ali 2,99 milijarde evrov. V ESM pa bomo morali vplačati 342 milijonov evrov, še ta mesec torej 137 milijonov evrov.