Ministrica Komelova je le odstopila sama, Bratuškova predlagala nove ministre

Tina Komel sprva ni želela odstopiti s položaja ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu, a po seji sveta stranke Pozitivna Slovenija je vodja strankine poslanske skupine Jani Möderndorfer dejal, da je odstopila. Po njegovih besedah je odstopila na podlagi koalicijskega dogovora o menjavi resorjev zdravstva in Slovencev v zamejstvu in po svetu, saj je DeSUS zahteval ohranitev dveh resorjev. Je pa svet stranke PS danes po besedah Möderndorferja obžaloval "tako ostro zahtevo". Svet PS se je ministrici v odstopu sicer ob tem tudi tudi zahvalil za uspešno delo, je povedal.

Möderndorfer je tudi spomnil, da je izvršni odbor stranke že podprl kandidata za ministra za gospodarstvo Metoda Dragonjo in kandidatko za ministrico za zdravje Alenko Trop Skazo. PS se je po njegovih besedah za resor zdravstva odločila, ker želi popraviti dosedanje napake v sistemu in zagotoviti državljanom kakovostno in boljše zdravstvo, je pojasnil. Poudaril je tudi, da PS s tem prevzema veliko odgovornost, a verjame, da bodo upravičili zaupanje.

Sicer je danes po seji vlade Komelova še zatrjevala, da ne bo odstopila. Kot je povedala, je zunanji minister Karl Erjavec premierko Alenko Bratušek očitno "stisnil v kot", to pa je bil razlog, da ni želela odstopiti. Prepričana je tudi bila, da so na ministrstvu delali dobro.

Po seji sveta PS so iz kabineta premierke sporočili, da je premierka državnemu zboru že predlagala nova imena ministrskih kandidatov. Poleg Metoda Dragonje in Alenke Trop Skaza je bil za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu predlagan še Gorazd Žmavc, ki prihaja iz kvote stranke DeSUS. Bratuškova je DZ seznanila tudi z odstopom Komelove.

Če ne bi odstopila, bi verjetno o njeni usodi odločal parlament

Ministre po ustavi in zakonu o vladi imenuje in razrešuje DZ na predlog predsednika vlade. Minister je razrešen, če je za njegovo razrešitev glasovala večina poslancev, ki so glasovali. Do imenovanja novega ministra pa aktualni opravlja tekoče posle, še določa poslovnik DZ.

Tako bi se načeloma lahko zgodilo, da morebitni predlog za razrešitev Komelove v DZ ne bi dobil potrebne podpore. Prvi predsednik PS Zoran Janković je namreč pred dnevi dejal, da ne podpira predaje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu stranki DeSUS in da je tako trgovanje nespodobno in nedopustno. Če bi Jankoviću sledil del poslancev, ki se jih umešča bolj v njegovo strujo, bi morda lahko Komelova v nasprotju s predlogom premierke Bratuškove ostala na svojem ministrskem mestu.

To pa bi podrlo načrte DeSUS in PS, da PS prevzame vodenje ministrstva za zdravje in gospodarstvo, DeSUS pa od največje vladne stranke omenjeni urad, ki ga je do zdaj vodila Komelova.

Ali urad za zamejce ali Čoklova

Predsednik DeSUS Erjavec je še pred sejo vlade napovedoval to menjavo in da bo Bratuškova najverjetneje še danes v DZ poslala kandidatno listo.

DeSUS želi namreč ohraniti dva resorja v vladi in če ne bo dobil urada, bo verjetno vztrajal pri vodenju ministrstva za zdravje, na čelu katerega vidijo sedanjo državno sekretarko Brigito Čokl.

Izvršni odbor PS je sicer že prej podprl predlog premierke, da bi resor zdravstva, ki je doslej pripadal DeSUS, prevzela Alenka Trop Skaza. Za kandidata za gospodarskega ministra je odbor potrdil Metoda Dragonjo. 

V Slomaku zaskrbljeni zaradi menjav

Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak) pa je v pismu Bratuškovi, predsedniku Pahorju in predsedniku DZ Vebru izrazila zaskrbljenost ob morebitni zamenjavi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. "V zadnjih dvajsetih letih se je na uradu zvrstilo nič koliko ministrov oz. načelnikov, kar gotovo ni bilo dobro in ni ustvarilo tistih potrebnih stalnih vezi med vladnim uradom ter Slovenci, ki živimo zunaj meja države Slovenije," piše v pismu manjšinske koordinacije.

V koordinaciji menijo, da bi morali pri urejanju notranjih vladnih dogovorov v večji meri upoštevati tudi položaj Slovencev v sosednjih državah in jim zagotoviti najboljše pogoje za kontinuiran dialog s pristojnim ministrom oz. državnim sekretarjem in samo strukturo urada.

Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem so prepričani, da bodo pri preoblikovanju vladne ekipe upoštevali izraženo skrb. "Težko je namreč sprejeti občutek, da so naše skupnosti večkrat manjši drobiž na šahovnici slovenske politike," v pismu dodaja Slomak.

Erjavec: Kar je zapisano, to velja

V petek bo tako predvidoma podpisana koalicijska pogodba. Erjavec je v zvezi s tem izpostavil, da je v koalicijski pogodbi jasno zapisano, da se pokojnine ne bodo nižale in da regresi ostajajo. Če je to zapisano, to velja, je poudaril predsednik DeSUS, zato mu tudi ni znano, zakaj minister za finance Uroš Čufer govori o morebitnih posegih v pokojnine.

Novo koalicijsko pogodbo sta sicer danes na sejah potrjevala tudi svet PS in predsedstvo SD. V SD imajo največ pomislekov pri dogovoru na področju zdravstva, je dejal prvak stranke Igor Lukšič. Možnost, da bi zapleti glede ministrske ekipe destabilizirali vlado, pa je po njegovem mnenju majhna, saj temu sledi skrajšanje poslanskih mandatov. Sicer so pogodbo podprli z veliko večino.

Že v sredo zvečer je dogovor po več kot štiriurni razpravi potrdil svet DL, dan pred tem pa tudi izvršilni odbor in svet DeSUS. Möderndorfer je povedal, da je danes je koalicijsko pogodbo potrdil tudi svet PS. Že v sami pripravi koalicijskega dogovora so sodelovali predstavniki organov PS, ob končnem dokumentu pa so izpostavili "pozitiven učinek dogovora in stabilnost koalicije". S tem so tudi zarisali prihodnje naloge vlade, je pojasnil.

O področjih zdravja, izobraževanja in gospodarstva je bilo po njegovih besedah tudi nekaj polemičnih razprav. Člani sveta stranke so nazadnje koalicijski sporazum podprli, istočasno pa pooblastili predsednico vlade in predsedujočo PS Alenko Bratušek za podpis pogodbe. To se bo zgodilo jutri ob 13. uri v prostorih državnega zbora, je še napovedal Möderndorfer.