Ena od težav je iskanje ravnovesja med željami in iztržkom

Države srednje in vzhodne Evrope morajo nadaljevati s privatizacijo, tudi Slovenija, menijo finančni strokovnjaki. Slovenija je resna glede privatizacije, tudi politika se s tem strinja, razmere na trgu pa trenutno niso najbolj naklonjene prevzemom. Kljub temu pa je med vlagatelji interes za slovensko privatizacijo, pravi Matej Runjak iz Soda.

Kot je na okrogli mizi o privatizaciji, na katerem so sodelovali finančniki iz nekaterih držav iz regije srednje in vzhodne Evrope, dejal Runjak, je Slovenija zavezana privatizaciji. Pri tem se upravljavci srečujejo tudi s številnimi težavami, med drugim je treba iskati ravnovesje med željami posameznikov in najboljšim iztržkom pri prodaji.

Na vprašanje, kaj želi Slovenija doseči s privatizacijo, urediti javne finance ali izboljšati učinkovitost podjetij, je odgovoril, da to težko reče. Kot državljan pa meni, da morajo zdaj državna podjetja izboljšati učinkovitost in priti do novih tehnologij.

Runjak je tudi poudaril, da upravljavci z državnim premoženjem v Sloveniji nimajo posebnega "rdečega telefona", na katerega jih pokličejo politiki, kot to menijo nekateri. "Seveda imamo pogovore z določenimi državnimi deležniki, vendar imamo dovoljenje parlamenta za privatizacijo in moramo zasledovati transparentnost pri prodaji," je dejal.

Vrednost premoženja je težko oceniti

Povedal je tudi, da je težko oceniti vrednost premoženja, ki se v Sloveniji prodaja, ker večina podjetij, predvidenih za privatizacijo, ni na borzi. Pa tudi če bi bila, bi bilo težko reči, če borza odraža pravo vrednost, saj je slovenski kapitalski trg zelo slabo likviden. Kapitalski trg bo potrebno okrepiti, vendar je to dolgoročen proces, je dejal.

Napovedal je, da bodo prodajalci vrednost premoženja poskusili preveriti na druge načine, vendar to ne bo lahko. Slovenija je majhen trg, poleg tega ima pri vrednotenju premoženja pri nekaterih privatizacijah slabe izkušnje, npr. v primeru Nove Kreditne banke Maribor.