Zelena prihodnost: gobe, ki jedo plastiko

Rešitev se očitno skriva v gobah. Ena izmed njih namreč lahko uspeva na zelo razširjenem materialu poliuretanu, gobji micelij pa je uporaben pri izdelavi nekakšnega biološkega stiropora.

Poliuretan je zelo razširjen polimer, ki se uporablja za izdelavo najrazličnejših pen, uporabnih v tapetništvu, izdelkih za posteljnino, toplotno izolacijo, avtomobilske obloge in za gradnike ohišij elektronskih instrumentov. Stiropor ali ekspandirani polistiren je prav tako eden najbolj uporabljanih tipov plastike, uporablja pa se ga za izdelavo plastičnih modelčkov, ovitkov za zgoščenke, kozarčkov za enkratno uporabo itd. Stiropor je verjetno najbolj znan kot termo in zvočno izolacijski material, služi pa tudi kot blažilec pri najrazličnejših pakiranjih.

Čeprav gre za izjemno uporabna materiala, pa je njun največji problem, da nista biorazgradljiva. Njuna razgradnja namreč traja več stoletij, tudi do 1000 let, zaradi česar se plastične vrečke in plastenke, stare igrače in druge reči samo kopičijo in onesnažujejo okolje. Plastiko se sicer da reciklirati, torej iz odsluženih stvari narediti nove, a podatki kažejo, da se proizvodnja nove plastike kljub recikliranju ne zmanjšuje. Na podlagi raziskave, ki so jo opravili na prestižni univerzi Yale, so leta 1950 po svetu proizvedli za 1,5 milijona ton plastičnih izdelkov, do leta 2006 pa je ta številka zrasla na 245 milijonov ton.

Goba, ki anaerobno razkraja poliuretan
Strokovnjaki se zato že zelo dolgo ukvarjajo s problemom, kako najučinkoviteje razgraditi plastiko. Eden od najpomembnejših načinov se imenuje bioremediacija, pri kateri gre za izrabo metabolizma mikroorganizmov. Kot ena najbolj učinkovitih gob se je izkazala pestalotiopsis mikrospora, ki jo je moč najti na odpadnih listih navadnega bršljana. Ta goba lahko uspeva izključno na poliuretanu, in to tako na zraku kot brez zraka (aerobna in anaerobno). V praksi to pomeni, da bi lahko te gobe razgradile kup plastike, ki je zakopana pod zemljo. Raziskave so v polnem teku, najbolj dejavni pa so znanstveniki z omenjene univerze Yale.

Druga rešitev za zmanjšanje plastičnih odpadkov se skriva v uporabi drugih materialov. Eben Bayer in Gavin McIntyre sta namreč pri preučevanju gobjega micelija oziroma podgobja prišla do spoznanja, da se da posebno lepljivo snov na njem spremeniti v lepilo, ki ob stiku z biološkimi odpadki, kot je na primer koruzno ličje, ustvari podobno obliko, kot jo ima stiropor. Nova pena naj bi bila tako biorazgradljiva in bi jo lahko celo uporabili na domačem kompostu. Mlada raziskovalca sta ustanovila podjetje Ecovative, kjer že izdelujejo okolju prijazno peno.