Združeni proti valentinovemu

Valentinovo je posebej depresiven praznik za samske Japonce. V njihovi kulturi je namreč ta praznik raztegnjen na kar štiri tedne. Začne se s 14. februarjem, ko darila, običajno čokolade, delijo izključno ženske, konča pa se 14. marca na tako imenovan 'beli dan', ko morajo darila vrniti moški. Ves ta čas pa je seveda začinjen s pocukranimi slavospevi ljubezni in mrzličnim kupovanjem čokolade.

"Gre za idejo, da si nekaj vreden samo, če imaš partnerja, drugo polovico," je ogorčen 23-letni Egami, ki oblikuje spletne strani. "Sam nikoli nisem imel punce in še vedno sem devičnik. Mislim, da sem bolj nepriljubljen od ostalih ljudi. In takšnih, kot sem jaz, je veliko." Tako je namesto tihega ždenja v kotu pred meseci ustanovil spletno socialno skupnost, podobno Facebooku ali MySpaceu. Namesto iskanju ljubezni in prijateljstva je stran namenjena čudaškim ljudem, ki se počutijo izolirano, nezaželjeno, predvsem pa so – samski. Še več, takoj, ko dobijo partnerja, niso več dobrodošli.

Skupnost, ki se imenuje Himote SNS, kar v prevodu pomeni 'nepriljubljeni', je že v prvem mesecu delovanja dobila 15 tisoč članov. To je tudi največja od vseh skupnosti za 'neprilagojene', ki je v osnovi namenjena izmenjavi zgodb nesrečnežev z vseh koncev.

Srečanje devičnikov

Himote se sicer delijo še na 'podkategorije': mo-dan so nepriljubljeni fantje, mo-jo nepriljubljena dekleta, varuhi doma so brezposelni zapečkarji, mahotsukai ali tako imenovani čarovniki, pa so ljudje, ki dočakajo 30. rojstni dan kot devičniki in v himotski mitologiji zato dobijo posebne nadnaravne moči.

V vsakem primeru pa je spletna skupnost Himote SNS presegla zapečkarstvo svojih članov, saj so se opogumljeni z velikim številom somišljenikov dogovorili za zmenek v realnem svetu. V središču so tako organizirali 'offline' srečanje z naslovom 'Ali lahko dobim sto prijateljev? Žur za moške, ki nimajo šanse, da bi dobili čokolado, in za ženske, ki je nimajo komu podariti'. Pojavilo se je nekaj sto bolj ali manj sramežljivih devic in devičnikov, ki so se lahko zabavali na različne načine. Tisti, ki se neradi pogovarjajo s tujci, so se lahko zadrževali na coni za slabe sogovornike ali pa ob računalnikih, kjer so lahko nemoteno igrali igrice. Tisti bolj drzni pa so si na glave poveznili vrečke z odprtinami za oči ter se veselo družili in pogovarjali.

Kljub prepovedi kakršnih koli romantičnih interakcij na skupinskem zmenku sta se po besedah Egamija vsaj dva sodelujoča znašla v prepovedani situaciji. "Postala sta par, vendar pa sta zaradi neizkušenosti na tem področju stvar zaključila po dveh urah," je še povedal Egami.