Rezultati raziskave temeljijo na primerjavi prehrambenih vzorcev 14.000 ljudi, ki so se rodili v letih 1991 in 1992, in njihovih inteligenčnih kvocientov, ko so bili stari tri, štiri, sedem ter osem let in pol. Na začetku preiskave so njihovi starši izpolnili vprašalnik, ki je med drugim spraševal tudi o podrobnostih prehranjevalnih navad njihovih otrok.
V skladu z rezultati vprašalnikov so otroke razdelili v tri skupine otrok, prva se je prehranjevala predvsem s hrano, bogato z maščobami in sladkorji, druga "tradicionalna" skupina je jedla veliko mesa in zelenjave, tretja pa predvsem zdravo hrano z veliko sadja, zelenjave, riža in makaronov.
Ko so otroci dosegli osem let in pol, je primerjava njihovih inteligenčnih kvocientov pokazala razliko med inteligenčnimi kvocienti otrok, ki so se prehranjevali na različne načine, saj je imelo 20 odstotkov otrok, ki so jedli hitro hrano, povprečen inteligenčni kvocient 101, 20 odstotkov otrok iz tretje skupine, ki so se prehranjevali z zdravo hrano, pa 106.
Po mnenju Pauline Emmett, ene od avtoric preiskave, je to sicer majhna razlika, a istočasno pomeni, da se otroci z nižjim inteligenčnim kvocientom težje učijo in izvajajo različne naloge. Povezava med prehrano in inteligenčnim kvocientom je sicer izzvala gorko razpravo, saj bi povezava lahko bila tudi posledica drugih faktorjev, kot so ekonomsko in socialno ozadje družin.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.