Sezona smučarskih skokov, ki se bo danes v Planici končala s posamično tekmo, ne bo šla v zgodovino le kot sezona, v kateri je dominiral naš Peter Prevc, z lepimi dosežki pa se lahko pohvalijo tudi drugi slovenski skakalci, ampak tudi kot sezona, ko so Slovenci znova dihali s smučarskimi skoki. Podobno kot na primer v obdobjih Primoža Peterke ali Francija Petka.
Peter Prevc, Robert Kranjec, Domen Prevc in njihovi reprezentančni kolegi so danes idoli številnih slovenskih otrok, ki s strahospoštovanjem zrejo v skakalnice, predvsem tiste največje. Zanimanje za skoke je spet izjemno.
A kako se je vse skupaj pravzaprav sploh začelo?
Na spletni strani Olimpijskega gibanja piše, da smučarski skoki izvirajo iz Norveške, kjer je vojaški poročnik Ole Rye leta 1808 s smučmi skočil 9,5 metra daleč.
Za očeta sodobnega skakalnega športa štejejo njegovega rojaka. Sondre Norheim je leta 1866 zmagal na dogodku, ki ga opisujejo kot prvo tekmovanje v smučarskih skokih na svetu. Pripravili so ga na Norveškem, podeljevali so tudi nagrade. Norheim je skočil 33 metrov daleč.
Od takrat do danes je skakalni šport doživel izjemno evolucijo – tako v smislu skakalnih naprav kot razvoja tehnike in opreme. Smučarski skoki so olimpijski šport postali leta 1924 na olimpijskih igrah v Chamonixu. Ekipne tekme poznamo od leta 1988.
Tehnika skokov se je pospešeno spreminjala predvsem po letu 1920, njen razvoj je povezan na eni strani z razvojem biomehaničnih in aerodinamičnih spoznanj, na drugi strani pa z razvojem skakalnih naprav, saj so daljši naravni hrib zamenjale vse bolj tehnično izpopolnjene skakalnice.
Če so pred letom 1910 večinoma skakali v tehniki telemark, od leta 1910 do 1920 v pokončni tehniki, naslednjih pet let se je razvijala tehnika predklona v bokih in roke naprej, se je marsikaj spremenilo po letu 1925, ko se je začela razvijati sodobna aerodinamična tehnika.
Po prvi svetovni vojni sta Thulin Thams in Sigmund Ruud razvila slog skakanja, v katerem je bilo telo v bokih nagnjeno naprej, roke iztegnjene naprej, smuči paralelno druga ob drugi. S to tehniko je leta 1936 prvi skakalec, ki je skočil več kot 100 metrov, postal Avstrijec Sepp Bradl. Takrat je bil star le 18 let. 101,5 metra pa je skočil v Planici.
Sredi petdesetih je švicarski skakalec Andreas Daescher postal prvi, ki je skakal z rokami nazaj, nagib naprej je bil še izrazitejši.
S klasično tehniko je bil zelo uspešen tudi naš skakalec Franci Petek, ki je leta 1991 postal svetovni prvak, čeprav je bilo to obdobje, ko je bila na svojih začetkih uveljavljanja že tudi tehnika, s katero danes uspehe žanjejo Peter Prevc in preostali.
V-tehniko je prvi začel uporabljati švedski skakalec Jan Boklöv leta 1985 in z njo dosegal daljše skoke od konkurence, čeprav je tehnika sprva naletela celo na nekaj posmeha.
Na koncu se je izkazalo, da smuči, med skokom postavljene tako, da oblikujejo črko v, namesto da so postavljene paralelno kot prej, dejansko omogočajo precej daljše skoke, pa tudi varnejši pristanek.
Računalniška simulacija japonskih znanstvenikov je pokazala, da v-tehnika omogoča, da skakalec doseže boljšo višino – tudi do 30 odstotkov, v nadaljevanju skoka pa se skok podaljša in športniku omogoči, da ob pristanku doseže manjšo hitrost.
Tehnika je klasično povsem nadomestila do leta 1992, ko so jo uporabljali vsi, ki so želeli kolajne.
Tekmovalci na tekmi se sicer razvrstijo glede na daljavo in slog skoka po posebnem sistemu točkovanja. Vsaka skakalnica ima kalkulacijsko točko, ki pomeni predviden povprečen skok skakalca. Na skakalnicah s K-90 je točka pri 90 metrov. Skakalec, ki pristane na to točko, je nagrajen s 60 točkami, za vsak meter manj ali več od točke pa dobi manj ali več točk – 1,8 točke na meter.
Skok skakalca spremlja pet sodnikov, ki tekmovalcu podelijo največ 20 točk glede na položaj smuči med letom, ravnotežja med letom, položaja telesa in pristanek v telemark. Najboljša in najslabša sodniška ocena se ne upoštevata.
Dolžina smuči tekmovalca lahko doseže največ 146 odstotkov njegove dolžine. Vezi so nameščene tako, da je pred njim največ 57 odstotkov dolžine smuči.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.