Projekt, imenovan Izgubljeni Leonardo, je bil od vsega začetka zelo kontroverzen, saj so znanstveniki v obstoječe delo nekega drugega umetnika morali izvrtati kar nekaj manjših lukenj, v katere so nato vstavili sonde. Kritikom to ni bilo všeč, saj trdijo, da obstaja premalo dokazov o tem, da je da Vincijeva freska sploh tam.
Zgodba se začne na začetku 16. stoletja, ko so voditelji Firenc najeli da Vincija, da v Palazzu Vecchio naslika velikansko fresko, po imenu Bitka pri Anghiariju, s katero so želeli obeležiti zmago firenške republike nad Milančani 29. junija leta 1440.
Eden največjih umetnikov in genijev vseh časov se je lotil dela, a ga je po letu dni opustil, saj je preizkušal novo tehniko risanja fresk, s katero pa ni bil zadovoljen. Kljub temu da freska ni bila dokončana, pa so se vse do današnjih dni ohranile skice oziroma osnutki.
Namerno ohranil fresko?
Nedokončana freska je bila na zidu 50 let, potem pa so oblastniki najeli umetnika, po imenu Giorgio Vasari, ki je dobil nalogo, da prenovi mogočno dvorano Sala dei Cinquecento, čez staro fresko pa nariše novo, ki je dobila ime Bitka pri Marcianu.
Nekateri verjamejo, da Vasari ni želel uničiti dela, ki ga je opravil da Vinci, zato je dal nekaj centimetrov pred fresko postaviti zid, da bi jo tako zaščitil. Ugibanja je še okrepil z besedami "Cerca e trova" (Išči in našel boš), ki jih je napisal na svojo fresko.
Ker zida seveda niso mogli podreti, so umetnostni strokovnjaki prišli do ideje, da bi v zunanjo fresko oziroma zid izvrtali majhne luknjice, skozi pa porinili majhne sonde, ki bi prišle do dokazov, da je Leonardova freska res tam. Kljub nasprotovanju nekaterih in celo protestni peticiji so z deli le začeli, inženir Maurizio Seracini, ki pri projektu sodeluje že 30 let, pa je izjavil, da so sedaj našli sledi pigmentov, ki jih je nekoč uporabil izključno avtor Mona Lise. ''Lahko bi šlo za posrečeno kombinacijo, a te pigmente smo nedvomno našli, odkrili smo tudi organski material, kar ne more biti naključje,'' je povedal.
Pri projektu sicer sodelujejo ameriški strokovnjaki iz Nacionalnega geografskega društva in univerze v Kaliforniji ter italijanski umetnostni strokovnjaki. ''Prepričan sem, da smo odkrili nekaj in da je danes zgodovinski dan,'' je dejal Terry Garcia, podpredsednik Nacionalnega geografskega društva. ''Imamo pomembne zgodovinske dokaze, ki nakazujejo, da gre za delo Leonarda.''
Nekateri še vedno dvomijo, da gre res za izgubljeno fresko Bitka pri Anghiariju, saj naj bi bila ta uničena, še preden se je Vasari lotil dela. Nekateri, ki so sodelovali pri projektu, so celo prekinili sodelovanje, saj jih je skrbelo, da bodo preveč poškodovali Vasarijevo fresko. Garcia sedaj trdi, da so jim zaprli usta. ''Mislim, da smo tistim, ki so trdili, da za zidom ni Leonarda, dokazali, da se motijo. Vse luknje smo naredili v del zidu, ki je že bil restavriran ali pa ima tam razpoke.''
Projekt sicer podpira tudi firenški župan Matteo Renzi, ki meni, da bo lahko javnost s pomočjo moderne tehnologije cenila tako da Vincija kot Vasarija.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.