Razstava je že bila na ogled v Beogradu, kjer si jo je ogledalo 40.000 ljudi, po Sloveniji, kjer bo gostovala do konca leta, pa bo šla po Evropi, nato pa še po svetu.
Posebnost razstave je, da jo lahko obiskovalec doživi z vsemi čutili, saj se lahko dotakne vseh razstavljenih predmetov, lahko pa tudi podoživi vonjave, značilne za ta čas, denimo kolonjske vode Pino Silvestre, ki jo je uporabljal vsak moški, ki je kaj dal nase, ali skipelega mleka, ob ogledu pa ga spremlja glasba iz tega časa ter občasno zvonjenje telefonov, na katere se je zaželeno oglasiti.
Organizatorji so se odločili, da bodo na vsaki razstavi dodali kaj novega in lokalnega. Pri nas je denimo v primerjavi z beograjsko razstavo veliko bolj razširjen športni del, kjer se lahko pomerite tudi v igranju frnikol. Razstava je sicer razdeljena na več tematskih sklopov. Poleg športnega so tu še moda, glasba, tisk, prevozna sredstva, prehrambni izdelki, otroške igre, kombinirana dnevna soba, pisarniška oprema in učilnica iz omenjenega obdobja, v kinodvorani pa so na ogled kratki filmčki ter originalna snemalna knjiga Bitke na Neretvi. V tipičnih rdečih kioskih pa so naprodaj spominki in hot dogi iz prikazanega obdobja.
"Ideja je pri nas zorela nekaj let. Pri realizaciji razstave je sodelovala ekipa 100 ljudi, samo postavitev pa smo načrtovali okoli dve leti. Imeli smo podporo muzejev in zasebnih zbirateljev ter ljudi, ki so bili zainteresirani za to, da so nam pomagali," nam je povedal eden od organizatorjev razstave Živko Maletković, razkril pa nam je tudi, kaj sam najbolj pogreša iz tega obdobja. "Ko sem bil mlad, sem igral košarko trikrat na dan, imel sem dolge lase, dekleta, ki sem jih poklical iz javne govorilnice ob desetih ali enajstih zvečer, nato pa smo se držali za roke ... To je ta nostalgija. Ne verjamem pa v jugonostalgijo. To obdobje je bilo veliko bolj brezskrbno v primerjavi z zdajšnjim. Po razpadu Jugoslavije se je pojavila ena nova beseda – to je stres. Pred letom 1990 te besede ni bilo. Še ena stvar je bila značilna za Jugoslavijo – to je pripadnost. Najprej smo postali pionirji, potem mladinci, nato vojaki, zatem študenti, nato smo nekje delali. Nekdo je v vsakem obdobju našega življenja skrbel za nas. Mislim, da nam je z razstavo uspelo prikazati ta del življenja," je prepričan Maletković, ki poziva vse, ki posedujejo določene stvari iz tega obdobja, da jim jih dajo, da jih razstavijo, saj gre za živo razstavo, ki se nenehno spreminja.
Več v videoprispevku in fotograleriji!
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.