Arheološka odprava pod vodstvom Ivana Šprajca z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je v tropskem gozdu na jugovzhodu mehiške države Campeche sredi polotoka Jukatana odkrila dve veliki majevski najdišči.
Kot pojasnjujejo na SAZU, je eno od obeh v 70. letih prejšnjega stoletja obiskal ameriški arheolog Eric Von Euw, ki je dokumentiral več kamnitih spomenikov in spektakularno fasado z vhodom v obliki zevajočega žrela zemeljske pošasti, toda rezultati njegovega dela niso bili nikoli objavljeni. "Najdišče smo odkrili s pomočjo letalskih fotografij," je razložil Šprajc. "Da gre za Lagunito, smo ugotovili šele, ko smo videli fasado in spomenike in jih primerjali z risbami, ki jih je napravil Von Euw."
Poleg igrišča za obredno igro z žogo in skoraj 20 metrov visoke tempeljske piramide so v mestnem jedru Lagunite številne masivne stavbe palačnega tipa, ki obkrožajo štiri večje trge. Najbolj impozanten element je že omenjena bogato okrašena fasada z vhodom, ki predstavlja zevajoče žrelo zemeljskega božanstva. Vhod je zelo dobro ohranjen. "Tovrstni vhod predstavlja majevsko božanstvo, povezano s plodnostjo. Vrata simbolizirajo vhod v jamo in podzemne vode – mesto mitološkega nastanka izvora koruze in prebivanja prednikov," je še dodal Šprajc. V Laguniti so našli tudi 10 stel in tri oltarje, nekatere z dobro ohranjenimi reliefi, vključno s hieroglifskimi napisi.
Tamchen, globok vodnjak
Drugo najdišče leži okoli šest kilometrov severovzhodno od Lagunite. Odkrili so ga med nedavno zaključenim terenskim delom, doslej pa je bilo doslej povsem neznano. Njegova posebnost je več kot 30 čultunov (stekleničasto oblikovanih podzemnih prostorov, ki so služili predvsem kot vodni zbiralniki), med katerimi jih nekaj dosega globine do 13 metrov, zato so ga poimenovali Tamchen, kar pomeni "globok vodnjak" v jukateškem majevskem jeziku, še pišejo na SAZU. Več trgov obkrožajo voluminozne stavbe, med katerimi je tudi piramida, ki ima dokaj dobro ohranjen gornji tempelj ter stelo in oltar ob vznožju, in akropola s tremi templji, razporejenimi okoli dvorišča.
"V džungli ste lahko od nekega velikega mesta oddaljeni samo 180 metrov, pa niti ne sumite, da obstaja. Majhni grički so vsepovsod in vam ne nakazujejo, kje se lahko nahajajo ruševine," je za Discovery pojasnil Šprajc.
Nenavadne posebnosti predstavljajo izziv za prihodnje raziskave. Odprla so se nova vprašanja o kulturi starih Majev in vlogi tropskega gozda v njihovi zgodovini.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.