Zanimivosti

Umrla Marija Lucija Stupica

Ljubljana, 28. 05. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Ljubljani je danes ponoči v 52. letu starosti umrla slikarka in knjižna ilustratorka Marija Lucija Stupica, ki je sodila med najbolj priljubljene slovenske ilustratorke.

Stupica je bila poznana in nagrajevana z vsemi uglednimi nagradami. Trikrat je prejela Levstikovo nagrado (leta 1973, 1983, 1985) in leta 1989 nagrado Prešernovega sklada. Bila je tudi ena redkih, ki so jo k sodelovanju vabile tako domače kot tuje založbe. Vse od poznih 70-ih let se je redno pojavljala na vseh pomembnih razstavah knjižne ilustracije in na knjižnih sejmih doma in na tujem.

Stupica je s svojimi podobami obogatila številne pesniške zbirke, pravljice in druge zgodbe domačih in tujih avtorjev. Ob natančni navezanosti na literarno predlogo in omejen format knjige je izoblikovala izrazit avtorski rokopis, duhovit in pravljičen, liričen in dramatičen, romantičen in aristokratsko vzvišen. V svojih ilustracijah je z melanholijo oživljala čas, ki ga več ni, pa najsi bo to romantično 19. stoletje ali mračno gotsko občutenje. S poseganjem po fragmentih pretekle dobe, s krhkimi figurami v odmaknjenih prizoriščih v izrazito intimističnih atmosferah, z značilnimi zanjo posebnimi in prepoznavnimi zamolklo zelenimi in rjavimi toni je izpovedovala svoje emocionalne vsebine. Svet njene likovne poetike je bil najbližji danskemu pravljičarju Hansu Christianu Andersenu, ki ga je tudi največkrat ilustrirala - pravljice Kraljična na zrnu graha, Leteči kovček, Pastirica in dimnikar, Mala morska deklica ter Svinjski pastir. Posebej ljubi so ji bili poetični teksti, pripovedi, ki temeljijo na domišljiji in so zapisani v metaforičnem jeziku polnem domislic in sporočil.

Med drugim je ilustrirala še Pekarno Mišmaš in Sapramiško Svetlane Makarovič, Papigo v šoli Slavka Pregla, pesniško zbirko Lokomotiva, lokomotiva! ter pravljici Majhnica in Mahajana Nika Grafenauerja, Murnovo Pripovedko o oblaku, Pesmi za punčke in pobe Jožeta Snoja in Srečnega kraljeviča Oscarja Wilda. Ustvarjala je tudi gledališke kostumografije, med drugim za predstavo Vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista Milana Jesiha, Komisarja Kriša Petra Božiča in lutkovne scenografije ter lutke, med drugim za predstavo Pesem gre na zmenek Franeta Puntarja.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1