Janez Kališnik, eden osrednjih fotografov druge polovice 20. stoletja, pionir slovenske arhitekturne fotografije in filmski snemalec, se je rodil 2. marca leta 1921 na Drenovem griču pri Vrhniki. S fotografijo se je ukvarjal že pred vojno. Leta 1953 je na povabilo režiserja Bojana Stupice kot portretni fotograf sodeloval pri filmu Jara gospoda. Leta 1957 je sodeloval s Františkom Čapom kot direktor fotografije pri filmu Ne čakaj na maj in kasneje še pri filmu Vrata ostanejo odprta. V isti vlogi je sodeloval še pri filmih Kala režiserja Andreja Hienga, "X 25 javlja" Františka Čapa, Ples v dežju, Peščeni grad in Sončni krik Boštjana Hladnika ter Grajski biki Jožeta Pogačnika. Sodeloval je tudi pri vrsti koprodukcijskih in tujih filmov.
Obenem se je od začetka petdesetih posvečal arhitekturni in oblikovalski fotografiji. Objavljal je v revijah Arhitekt, Sinteza, "ab" in Piranesi. S svojimi fotografijami je opremljal kataloge Forma vive, bienala industrijskega oblikovanja (BIO) in številnih razstav, monografije, nastale izpod peresa umetnostnega zgodovinarja Staneta Bernika in druge. Ustvarjal je tudi fotografske cikluse iz narave ter fotografiral anonimno arhitekturo.
Kališnik je leta 1962 prejel nagrado Prešernovega sklada za fotografijo v filmu Ples v dežju, leta 1984 pa še Plečnikovo medaljo za pionirsko delo na področju arhitekturne fotografije.
Mojstru Janezu Kališniku so se med drugim poklonili konec leta 2002, ko je bila v Mali galeriji Cankarjevega doma odprta razstava njegovih del, izsek iz njegovega obsežnega ustvarjalnega opusa. Na ogled je bilo po nekaj primerkov zanj značilnih motivov fotografije narave, kulturne krajine, fotografij iz sveta industrije in tehnike, industrijskega oblikovanja, arhitekturne fotografije in portretov, kakor tudi filmske fotografije, ki izpričujejo obvladovanje svetlobe in senc ter kompozicije.
