Zanimivosti

Učenje slovenskega jezika letos prvič tudi na plaži v Novem Sadu

Novi Sad, 12. 08. 2016 18.14 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Tudi letošnje poletje na novosadski mestni plaži na reki Donavi poteka program za otroke ''Pod krošnjami na Štrandu''. Učijo se tujih jezikov in spoznavajo kulturne pestrosti Vojvodine. Otroci se ob druženju v sproščenem vzdušju že četrto leto spoznavajo z jeziki avtohtonih narodnih manjšin, ki živijo v tej srbski avtonomni pokrajini, letos pa so se prvič srečali tudi z osnovami slovenskega jezika.

Štrand je kopališče na naravni peščeni plaži na donavskem nabrežju ter priljubljeno zbirališče prebivalcev Novega Sada in Vojvodine v vročih poletnih dneh.
Štrand je kopališče na naravni peščeni plaži na donavskem nabrežju ter priljubljeno zbirališče prebivalcev Novega Sada in Vojvodine v vročih poletnih dneh. FOTO: Organizator

Projekt Pod krošnjami na Štrandu preko otroške vedoželjnosti že četrto leto zapored povezuje manjšinske skupnosti v Vojvodini. Ob podpori lokalnih in manjšinskih medijev ga pripravljata medijska agencija Heror Media Point in Center za razvoj lokalnih in manjšinskih medijev. Pod vodstvom mentorjev, ki poučujejo v materinem jeziku, se otroci vsak teden učijo enega izmed petih jezikov. Ob koncu tedna sledi kviz in podelitev spričeval. Poleg slovenščine so se otroci stari od 5 do 12 let v poletnih dneh učili osnov madžarskega, slovaškega, rusinskega in romunskega jezika. Vojvodinski Madžari, Hrvati, Rusini, Romuni in Slovaki so namreč le nekatere izmed več kot dvajset manjšinskih skupnosti na območju kulturno in etnično raznolike Vojvodine in njene prestolnice Novega Sada.

''Vojvodino oblikuje neizmerna kulturna pestrost, ki je mnogi žal ne poznajo. Otroško veselje in pripravljenost za učenje sta gonilo projekta “Pod krošnjami na Štrandu, katerega namen je spoznavanje, hkrati pa tudi ohranjanje našega kulturnega bogastva,'' je povedala Nataša Heror, organizatorica programa in pobudnica povezovanja manjšinskih skupnosti.

Pobudnica in organizatorica Nataša Heror (v sredini) in zmagovalci madžarskega tedna.
Pobudnica in organizatorica Nataša Heror (v sredini) in zmagovalci madžarskega tedna. FOTO: Organizator

V Republiki Srbiji deluje 19 slovenskih društev, od tega kar 8 v Novem Sadu in Vojvodini, kjer živi velik del slovenske narodne manjšine v Srbiji. Slovenci v Vojvodini so večinoma potomci izseljencev, ki so se tja preselili po prvi in drugi svetovni vojni. Društva se zavzemajo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture z organizacijo izobraževalnih projektov, izdajanjem lastnih publikacij, pripravo kulturnih in družabnih srečanj ter poukom slovenščine. Ta se v Novem Sadu uvaja tudi kot izbirni predmet v osnovnih šolah. To je velik korak za tam živečo slovensko skupnost in priložnost za vse otroke, ki so se z osnovami jezika spoznali na novosadski plaži v poletnih tednih in želijo učenje slovenščine v šolskih klopeh nadaljevati jeseni.

Olimpijski športniki na plaži ob Donavi

V duhu olimpijskih iger v Riu je letošnji program bogatejši za dodaten teden. Otroke so na plaži obiskali tudi olimpijci. Z njimi so delili izkušnje iz tega prestižnega športnega tekmovanja in poudarili pomembnost redne športne aktivnosti in gibanja za njihov zdrav razvoj.

Na otvoritvi olimpijskega tedna se je otrokom pridružil košarkar Žarko Paspalj, ki je, poleg več evropskih naslovov, leta 1990 z jugoslovansko ekipo osvojil naslov svetovnih prvakov. Na olimpijskih igrah v Seulu je leta 1988 z ekipo osvojil srebrno kolajno, danes pa je podpredsednik olimpijskega odbora.

Na otvoritvi sta otroke med drugimi nagovorila tudi legendarni košarkar Žarko Paspalj in Đorđe Višacki, generalni sekretar olimpijskega odbora v Srbiji.
Na otvoritvi sta otroke med drugimi nagovorila tudi legendarni košarkar Žarko Paspalj in Đorđe Višacki, generalni sekretar olimpijskega odbora v Srbiji. FOTO: Organizator
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ginger 1
12. 08. 2016 22.41
+3
Tudi po 50ih letih zivljenja in uzivanja pravic ( za dolznosti jim tako NI mar ) v Sloveniji se ne naucijo Slovenskega jezika !
Piškica
13. 08. 2016 08.15
-1
Ma nemoj? Kdo ti je zgradil slovenijo po vojni? So janezki mesali malto al ste z avtobusi hodili dol po poceni delovno silo in izkoristili delavce? Pol bi pa najraj videli da so po 40 letih dela odsli dol... Aja, zdravnike in ostale, ki bi pa rabili pa rajs vidite da ostanejo?!? Kaksnih dolznosti se neslovenci izogibamo majke ti? Tvoja zastrupljena dusa tw boli ker ne privoscis svojemu sosedu nicesar lepega, a 'kamoli' enmu juznjaku... E pa momak (namenoma pisem tako -KER IMAM PRAVICO!) pojej se, tuki smo in tuki bomo, eni bolj, eni manj uspesni, NOBEN nam pa nikoli nic ni dal zastonj, tko da tisina za enkrat a temi pokvarjenimi izjavami!!!
lizing
16. 08. 2016 08.47
+3
Ja piškica res je sam v Nemčiji ta ne bi nobeden poslušal v tvojem materinem jeziku. Je res? Kar se pa tiče gradnje Slovenije se je pa to začelo že v 60 -letih prejšnjega stoletja.