Vatikan ima že od nekdaj svoje uradne izganjalce hudiča. S tem se ukvarja tudi razvpiti nadškof Milingo, pa tudi sam papež Janez Pavel II. naj bi se udeležil že najmanj treh tovrstnih seans. Cerkev je leta 1999 izdala tudi nova navodila, kako ozdraviti tiste, ki so obsedeni s hudičem. Vendar se v zadnjih letih na župnike in škofe obrača vse več vernikov, ki jih bega porast satanizma in z njim povezanih sekt. Zato so se na papeški univerzi Regina Apostolorum v Rimu odločili, da pripravijo dvomesečni tečaj o satanizmu in izganjanju hudiča.
"Za obiskovanje tečaja sem se odločil, ker je danes med mladimi po svetu vse več zmedenosti in širi se moda satanizma. Pri našem delu moramo poznati in razumeti ta pojav, da lahko pomagamo mladim," je povedal poljski duhovnik Janusz Konopacki.
Slušatelje, ki so večinoma študenti teologije, na tečaju seznanjajo s teorijo in prakso, torej z zgodovino satanizma ter psihološkimi, medicinskimi in liturgičnimi vidiki očiščenja. Duhovnik mora pri izganjanju hudiča uporabljati podobne kretnje kot pri krstu, na obsedenega mora položiti roke in izreči posebno molitev.
Duhovnik in predavatelj Gabriele Nanni pa je dejal: "Eksorcizem so zapovedi Jezusa, s katerimi preženemo demone. Jezus je zapovedi zapustil svoji cerkvi in apostolom. Torej kadar opravljamo obred izganjanja hudiča, rečemo: V imenu Jezusa ti zapovedujem, odidi stran! To je bistvo izganjanja demonov, nič drugega."
Ocenjujejo, da imajo satanistične sekte v Italiji najmanj 5000 privržencev, večinoma mladih. Pred kratkim se je začelo sojenje članom neke rockovske skupine, ki naj bi pred sedmimi leti umorili dva člana iste skupine, vsi skupaj pa so pripadali eni od teh sekt. Predavatelji na tečaju sicer poudarjajo, da vsak duhovnik ne more uspešno pregnati hudiča, lahko pa resne primere obsedenosti napoti k izkušenim izganjalcem, drugim pa priporoči pogostejše molitve.
Kako je z eksorcizmom in satanizmom v Sloveniji?
Eksorcisti so sestavni del cerkve tudi v Sloveniji, prav tako pa so pri nas dejavni tudi satanisti. Toda tako o enih kot drugih je v javnosti znanih veliko mitov, a malo dejstev. Za laika se pogosto vera v demone in zle duhove zdi mnogo bolj tuja kot druge sestavine katoliške vere. Toda vera v zlo, torej v hudiča, je ravno tako sestavina katolicizma kot vera v boga. Včasih je po katoliških navkih zlo tako močno, da ga je treba pregnati s posebnim obredom, eksorcizmom, ki ni nič drugega kot posebna molitev.
Teolog dr. Marjan Turnšek je pojasnil: "Eksorcizmem se uporablja vedno, ko gre za ekstremne izredne oblike delovanja hudega duha, kadar pa gre za t.i. redno obliko, ki je v obliki recimo raznih skušnjav, takrat seveda eksorcizem ni potreben in uporabljamo druga, bolj normalna sredstva."
Eksorcisti menijo, da je satanizem danes bolj razširjen kot kadarkoli prej. Toda kaj je v resnici satanizem? Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj obstaja veliko različnih skupin, ki bi jih lahko šteli za satanistične. Toda edino prepričanje, ki se javno imenuje satanistična cerkev, sploh ne poveličuje hudiča. Še več, vanj sploh ne verjame.
"Ni boga in ni satana. Neumno je govoriti, da obstaja neko bitje, ki bi kontroliralo življenje ljudi. Človek si naredi življenje takšno, kakor si hoče," pravi satanist Aljoša Us.
Satanistično cerkev je leta 1966 ustanovil Anton LaVey, nauk njegove filozofije pa je, da je človek svobodno bitje, ne priznava boga in višje morale ter bistvo življenja išče v zemeljskih užitkih, nikakor pa ne poveličuje zla.
Kako pogosta pa je okultna oblika satanizma, je veliko vprašanje. Zgodbe o njem so namreč dvoumne. V domnevno satanističnih dejanjih, kot je na primer skrunitev grobov, se namreč mnogokrat skriva čisto navaden vandalizem, ali v ekstremnih primerih, kot so žrtvovanja živali ali celo ljudi, dejanje motenega duha. Toda ali je taka motnja duševna bolezen ali resnično delovanje nadnaravnih sil, o tem za zdaj ne znanost ne vera ne moreta dati dokončnega odgovora.
