Podnebje na Zemlji je spreminjajoči se sistem, na katerega vplivajo intenzivnost sevanja Sonca, gibanje planeta, lastnosti zemeljske površine in sestava atmosfere. Naravnim vplivom na podnebni sistem se v zadnjih dveh stoletjih pridružujejo tudi vedno bolj intenzivni vplivi človeških dejavnosti. Spoznanje, da pregled dejstev kaže na zastrašujoč človeški vpliv na globalno podnebje oz. na njegovo spreminjanje in da je za življenje nujno omiliti klimatske spremembe, je privedlo do sprejetja Kjotskega protokola (1997), ki predvideva zmanjšanje oziroma omejitve emisij toplogrednih plinov. Protokol je oktobra leta 1998 podpisala tudi Slovenija in se tako zavezala, da bo v obdobju od leta 2008 do leta 2012 emisije toplogrednih plinov zmanjšala za osem odstotkov.
Zaradi povišane koncentracije toplogrednih plinov v ozračje, med katerimi je za podnebje najbolj nevaren ogljikov dioksid (CO2), so napovedi strokovnjakov precej črnoglede, saj ti menijo, da bo človeški vpliv še naprej vztrajno spreminjal ozračje in podnebje. V prihodnjih 100 letih naj bi povprečna temperatura na zemeljskem površju narasla za od 1,5 do šest stopinj.
Predvideno naraščanje temperature je mnogo hitrejše kot opažene spremembe v 20. stoletju in bo verjetno hitrejše kot kdajkoli v zadnjih 10.000 letih. Kot posledica povišanja temperature se bo predvidoma dvignila tudi povprečna morska gladina, predvsem zaradi termičnega širjenja vode in zaradi taljenja ledenikov in polarnih ledenih kap. Posledice dviga povprečne globalne temperature bodo raznovrstne, nekatere tudi pozitivne, vendar pa bodo v večini primerov za človeštvo negativne (otežena preskrba s pitno vodo, več poplav in suš, zaradi pomika klimatskih pasov ogrožena biotska raznovrstnost, širjenje nekaterih bolezni na nova območja).
Svetovni dan podnebnih sprememb letos zelo dejavno obeležujemo tudi v Sloveniji. Danes so Slovenski E-forum v prostorih parlamenta postavil razstavo Rešimo podnebje skupaj, s katero so v minulem letu gostovali po številnih razstavah, drevi pa bo potekala tudi okrogla miza z naslovom Kjotski protokol kot razvojni izziv ob vstopu v EU, ki naj bi se je med drugim udeležil tudi Rob Bradely, sekretar nevladne organizacije Climate Action Network Europe, ki je bila ena izmed podpisnic odprtega pisma za čimprejšnjo ratifikacijo Kjotskega protokola.
O spremembi podnebja in Kjotskem protokolu bo jutri in petek beseda tekla tudi na celjskem sejmu Energetika, v četrtek pa bo v avstrijskem Gradcu letna skupščina Zveze za podnebje Evrope, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki iz Slovenije. V soboto bo Slovenski E-forum razstavo Rešimo podnebje skupaj postavil tudi v Gornjem Gradu, prvi slovenski in vzhodnoevropski občini, ki je vstopila v Zvezo za podnebje - globalno partnerstvo za zaščito svetovnega podnebja. V okviru projekta Podnebje združuje, ki ga vodi Zveza za podnebje dežele Koroške, bo kot del obiska projektov trajnostnega razvoja podeželja na Avstrijskem Koroškem, v Sloveniji in Furlaniji - Julijski Krajini občino Gornji Grad obiskal predsednik nevladne organizacije Forin (krovna organizacija 49 indijanskih združenj iz Amazonije) Pedro Garcia.
