Stara 40.000 let in še vedno seksi

Figurico Venero so po besedah arheologa Nicholasa Conarda izrezljali pred 40.000 leti. ''Izjemna najdba v novi luči osvetljuje genezo umetnosti v Evropi in v svetu. Arheologi so jo našli že septembra 2008 pri izkopavanjih v jami Hohler Fels pri Schelklingenu. Takrat so ostali brez besed.''

Venero, ki je bila zdrobljena na šest delov, so našli približno 20 metrov od vhoda v jamo. Zlepili so jo z umetno smolo, tako da je figurica ohranjena v celoti, manjkata ji le leva roka in rama. Conard upa, da bo našel še manjkajoče delčke. Figurica je detajlno izdelana. Na glavi ima majhno ušesce, skozi katerega je bila nekdaj napeljana vrvica, kar kaže na to, da gre pravzaprav za obesek. Pozornost zbujajo predvsem poudarjene prsi in spolovilo, medtem ko so obraz, roke in noge le nakazani, okončine so precej skrajšane. Najverjetneje predstavlja simbol plodnosti.

Bogate najdbe

Doslej so bile iz obdobja, v katerega datira Venera iz jame Hohler Fels, poznane le živalske upodobitve. Slednja dokazuje, da so prve upodobitve človeka precej starejše, kot je veljalo doslej.

Na območju gorske verige "Schwäbische Alb" so arheologi v zadnjih 150 letih našli nekaj najstarejših danes svetovno poznanih umetnin. Leta 1939 so v jami Holenstein-Stadel v dolini Lonetal našli fragmente slonovine, iz katerih so uspeli tri desetletja pozneje sestaviti znamenito figurico moža-leva, ki velja za najstarejšo poznano religiozno podobo na svetu. Leta 1999 so v jami Hohle Fels našli glavo konja iz slonovine. Odkritje je po vsem svetu zbudilo zanimanje za to območje. Leta 2004 pa so v jami Geissenklöster-Höhle pri Blaubeurenu našli še doslej najstarejšo poznano flavto na svetu. Conard zato dopušča možnost, da se je na tem območju razvila ena najzgodnejših kultur, vsekakor pa so od tam prihajali pomembni impulzi, ki so vplivali na razvoj glasbe in figuralne umetnosti.