VIDEO: Sondi že 35 let v vesolju, a še nista dosegli roba našega osončja

Sondi bosta delovali do leta 2025

NASA je za raziskovanje zunanjih planetov v našem sončnem sistemu leta 1977 izstrelila dve sondi, Voyager 1 in Voyager 2. Trenutno sta to najbolj oddaljena objekta, ki ju je izdelal človek, delovala pa naj bi do leta 2025. Raziskovalci so mislili, da sondi, ki občasno še vedno pošiljata podatke nazaj na Zemljo, že zapuščata sončni sistem, a očitno še ni tako. Podatki namreč kažejo, da je še daleč do območja, kjer se začne medzvezdni prostor oziroma heliopavza. Ta naj bi sicer bila na mejnem območju heliosfere, ki obkroža Sonce, na približno štirikratni oddaljenosti Plutona od Sonca. "To pomeni, da je tok sončnega vetra v mejnem področju bolj zapleten, kot smo pričakovali," pravi vodja projekta Robert Decker.

Voyager 1, ki je zapustil Zemljo 5. septembra tistega leta, je tako približno 18,2 milijarde kilometrov od Sonca, na območju, kjer prihaja do hitrih sprememb. Notranja meja mejnega območja je sicer približno 16,9 milijarde kilometrov od sonca, oddaljenost od zunanjega roba znanstveniki še odkrivajo. Hitrost solarnega vetra, ki ga tvori množica nabitih delcev, ki stran od Sonca drvijo s hitrostjo 1,6 milijona kilometrov na uro, ter oblikuje zaščitni sloj okoli sončnega sistema oziroma heliosfero, je po zadnjih meritvah na območju, kjer je sonda, padla skoraj na 0, astronomi pa pričakujejo, da se bo pri vstopu v medzvezdni prostor, ki ga še iščejo, spremenila tudi orientacija magnetnih silnic. Še vedno ni znano, kako daleč se še razteza prehodno območje in kdaj bo Voyaer 1 dejansko zapustil heliopavzo. "Mnenja so različna. Glede na spremembe, ki smo jih videli, bi pričakoval, da bo Voyaer 1 prečkal heliopavzo v enem letu,“ je še ocenil Decker.

Po mnogih izjemnih odkritjih na pot v neznano

Voyager je eden od najuspešnejših vesoljskih raziskovalnih projektov. Glavna naloga obeh sond je, da merita kozmične žarke v vesolju. Ti so do leta 2009 začeli upadati, sedaj pa so se spet povečali, približno za 25 odstotkov. Obe sondi sta v preteklosti raziskali planete, kot so Jupiter, Saturn, Uran in Neptun ter njihove lune. Po mnogih izjemnih odkritjih, kot so strukture Jupitrovih, Saturnovih, Uranovih in Neptunovih prstanov, Saturnova atmosfera ter 23 lun zunanjih planetov, so se odločili, da bodo projekt nadaljevali. Nov cilj je tako postala 'medzvezdna misija', v okviru katere bi radi raziskali predele, do koder še sežejo vplivi Sonca.

Voyager 1 potuje s hitrostjo 3,5 astronomske enote na leto, trenutno pa je od nas oddaljena 120 astronomskih enot. Signal sonde potrebuje s take razdalje skoraj 17 ur, da doseže Zemljo. Za primerjavo lahko še povemo, da je oddaljenost Plutona od Sonca 39 astronomskih enot. Sonda Voyager 2, ki je poletel v vesolje še 16 dni prej in potuje v drugo smer, se nahaja na oddaljenosti 99 astronomskih enot. Zanimivo je to, da obe sondi vsebujeta pozdrave za morebitne Nezemljane, ki bi sondi srečali.