VIDEO in FOTO: Mrk je spremljala tišina

Delni Sončev mrk je bil viden v Sloveniji, vendar ponekod nebo ni bilo dovolj jasno, da bi se ga dalo opazovati. Najbolje je viden na Primorskem in v višjih krajih. Začel se je okoli 8. ure, vrh je dosegel ob 9.21, ko je Luna zakrila 76 odstotkov Sonca. Konec je bil ob 10.50. Javno opazovanje so organizirali na platoju pred Filozofsko fakulteto na Koroški cesti 160 v Mariboru.

Jasno vreme je po besedah Igorja Žiberne iz Astronomskega društva Orion omogočilo odlične pogoje za organizirano opazovanje mrka skozi teleskope, opremljene z zaščitnimi mylar filtri, ki ne prepuščajo škodljivega sevanja. "Tokratni mrk je zanimiv zaradi zelo visoke stopnje prikritosti Sončevega premera, saj bomo na mrke s primerljivo magnitudo morali v tem delu Evrope čakati vse do leta 2026 oziroma 2030. Druga zanimivost pa je v tem, da ga nikjer na Zemlji ne bo mogoče videti kot popolnega, še najbolj se bo popolnosti približal na severu Švedske," je pojasnil.

Kot je še dejal, so mrki za ljudi, predvsem pa astronome zanimivi, ker gre za redek pojav, ob tem pa lahko neposredno opazujejo gibanje nebesnih teles. Tokrat je po njegovih besedah vse skupaj še bolj zanimivo tudi zato, ker se Sonce v zadnjem obdobju po nekaj letih minimalne aktivnosti znova prebuja, zato je mogoče danes kot kuliso mrka opazovati tudi pege na Sončevi površini, ki predstavljajo njegova nekoliko hladnejša območja.

Za mrk je tudi značilna tišina, ko tudi ptice obnemijo. "To kaže, kako smo živa bitja povezana s Soncem," je orisal Žiberna. Kot zanimivost je dodal, da je leta 1999, ko je bil v Sloveniji popolni Sončev mrk, temperatura zraka naenkrat padla za od štiri do pet stopinj Celzija. A na Agenciji za okolje in prostor so pojasnili, da je bil zadnji popolni mrk avgusta, ko je bilo vroče, zato je temperatura tako drastično padla. Tokratni delni mrk je bil pozimi in zjutraj, ko je še mrzlo, zato take nenadne ohladitve ni bilo. Mogoče se je temperatura zraka res malo počasneje dvigala, vendar znatne spremembe temperature niso zaznali.

Ponekod so gosti oblaki pokvarili veselje

Pojav so sicer danes prvi lahko opazovali v Izraelu, kjer je bilo Sonce videti, kot da bi kdo odgriznil njegov zgornji desni del, so povedali očividci. Po Bližnjem vzhodu so ga lahko nato opazovali še v večjem delu Evrope, kjer pa prvega letošnjega delnega Sončevega mrka zaradi goste zavese oblakov niso mogli videti. V Londonu, Parizu in Rimu tako ob zori niso dočakali strašljive zatemnitve zimskega neba, ampak zaradi gostote oblakov le temačno sivino. Več sreče so imeli na jugu Španije in v Izraelu, kjer je več observatorijev dogodek prenašalo v živo s pomočjo teleskopov s posebnimi filtri.

V Londonu, Amsterdamu, Bruslju, Parizu in Berlinu je bilo na vrhuncu mrka prekrite med dvema tretjinama in tremi četrtinami Sončeve površine. V švedskem mestu Skellefteea, ki leži kakih 200 kilometrov južno od arktičnega kroga, je bilo prekrito kar 80 odstotkov Sončeve površine. Na Bližnjem vzhodu je bilo Sonce skoraj do polovice prekrito, ko so ga videli v Bejrutu, Jeruzalemu in Amanu, nad Turčijo pa je bilo prekrito 60 odstotkov površine Sonca. Manjše mrke je bilo ob zori mogoče videti nad osrednjo Rusijo, v Kazahstanu, Mongoliji in severozahodu Kitajske, nato pa je Lunina senca izginila.

Naslednji popolni Sončev mrk nad Slovenijo bo leta 2081

Popolni Sončev mrk bo v Sloveniji mogoče znova opazovati šele 3. septembra 2081, ko bo središče sence v vsega 56 sekundah drselo prav prek vzhodnega dela Slovenije, in sicer z začetkom na območju Solčave, preko Velenja, Dobrne, severno od Celja, proti Rogaški Slatini do Rogatca. Letos bodo sicer vidni še trije delni Sončevi mrki, in sicer 1. junija, 1. julija in 25. novembra, vendar pa nobeden ne bo viden iz Srednje Evrope.

Sončev mrk nastane, ko ležijo Sonce, Luna in Zemlja na premici, Luna pa je na sredini in tako delno ali popolnoma zakrije Sonce. Ob delnem mrku Luna Sonca ne zakrije popolnoma, zato je treba imeti zaščitna očala ali folijo med opazovanjem, saj si lahko v nasprotnem primeru trajno poškodujete oči. Astronomi opozarjajo, da mrka nikoli ne smete opazovati s teleskopom, saj je nevarnost izgube vida.