'Slovenci več telovadite. Japonci za to nimajo časa'

Slovenija. Majhna dežela pod Alpami, ki velja za pravi biser neokrnjene narave. Japonska. Dežela vzhajajočega sonca poznana po sodobni tehnologiji. O tem, kako različni, pa tudi podobni smo si Slovenci in Japonci, smo se pogovarjali z Japonko Teako Onishi in Slovenko Majo Pešelj, ki poznata obe strani zgodbe. Taeko se je iz Japonske v Slovenijo preselila pred devetimi leti in je danes vodja lokala v središču Ljubljane. Maja je na drugi strani sociologinja kulture in japonologinja ter ustanoviteljica japonskega izobraževalnega centra Genki.

Taeko ni o Sloveniji, preden se je sem preselila, vedela ničesar. Ko sta se z možem odločila za selitev, sta živela v Vietnamu, ki pa se jima ni zdel primeren kraj za vzgojo otrok. Tako sta za teden dni obiskala Slovenijo, da bi dobila vtis o tukajšnjem okolju in varnosti. Ta ju je prepričala in kmalu so si v naši deželi ustvarili dom.

''Slovenci ste zelo prijazni,'' med pripovedovanjem svoje zgodbe zagotavlja Taeko. ''Slovenci so nas dobro sprejeli. Takrat le še ni bilo veliko tujcev in so nas malce čudno gledali,'' razlaga Taeko, ob tem pa poudarja, da smo Slovenci prijazni na drugačen način od Japoncev. Japonsko vljudnost medtem lepo ponazori Maja: ''Japonci ločijo javno in zasebno vljudnost. Ločijo ponižnost in harmonijo. Ponižnost pomeni, da na ven nikoli ne bodo izpadli arogantni. Harmonija pa pomeni, da bodo naredili vse za to, da se bo oseba ob njih počutila dobro.''

Da bi se počutila dobro, se je Taeko naučila tudi slovenskega jezika. ''Naučila sem se ga iz knjig. Je težek jezik,'' pravi Taeko, ki se je slovenščine naučila predvsem zaradi otrok in sporazumevanja v šoli. ''Prvih šest, sedem let nisem govorila slovensko, saj so prijateljice govorile angleško.''

Tako ji je naša kultura zdaj še bližje. In kaj misli, da je na njej najbolj slovenskega? ''Mogoče to, da se ne ličim. Japonke se vsako jutro močno naličijo. Odkar sem tukaj ne uporabljam ličil,'' pravi Taeko, ki ji je v naši deželi najbolj všeč narava. To povezuje s prostim časom, v čemer se, po njenem mnenju, Slovenci in Japonci najbolj razlikujemo. ''Več telovadite. Vsi hodijo v hribe. Japonci za to nimajo časa. Si ga ne vzamejo. Težko si ga je vzeti. Zaradi službe,'' pojasnjuje. ''Dopust ti pripada, ampak bojiš se, da boš pred drugimi izpadel slabo,'' pravi Taeko in dodaja, da si Japonci navadno, zaradi občutka krivde, vzamejo le nekaj prostih dni. Takrat si sicer privoščijo tudi ležanje na plaži, a po besedah Pešljeve, se veliko raje odpravijo na ogled naravnih znamenitosti, templjev in obiščejo toplice.

V prostem času pa Japonci, podobno kot Slovenci, uživajo tudi v kulinaričnem razvajanju. ''Japonci se ob hrani sprostijo,'' pojasnjuje Maja, Taeko pa razkriva še eno skupno točko: ''Slovenci radi kuhate sami.'' To počne tudi sama in pozimi redno kuha joto, ki je hkrati njena najljubša slovenska jed.

Po devetih letih življenja v Sloveniji, se Taeko na Japonsko ne bi več preselila. ''Leta 2010 smo se preselili nazaj na Japonsko in smo bili zelo žalostni,'' pravi Taeko, ki se je z družino kmalu vrnila pod Alpe. Življenje v Sloveniji se ji namreč ne zdi tako stresno. Posebej za otroke. ''Tukaj smo bili navajeni, da lahko otroci tečejo naokoli, v Tokiu pa to ne gre. Ves čas moraš na nekaj paziti,'' pojasnjuje. Precej drugačen je tudi šolski sistem. ''Šolanje na Japonskem je za otroke naporno. Po pouku ostanejo v šoli, ker imajo dodatne dejavnosti,'' razlaga Taeko.

Dolge ure v šolskih klopeh so medtem primerljive z dolgimi urami, ki jih Japonci preživijo v službi. ''Japonci so zelo pridni. Ena njihovih temeljnih vrednot je delo,'' pravi Maja Pešelj, Taeko pa dodaja: ''Na Japonskem lahko kupiš karkoli kadarkoli.'' In prav nad tem je bila po prihodu v Slovenijo najbolj presenečena. ''Težko se je bilo navaditi, da moraš v petek pripraviti hrano za cel vikend.''

A dolgi delavniki še zdaleč ne pomenijo, da so Japonci zaradi tega učinkovitejši od Slovencev. ''Mi, takrat ko delamo, delamo,'' to pojasni Maja. ''Japonci pa malce delajo, vmes malce poklepetajo, pa spet malce delajo. Pri učinkovitosti smo precej primerljivi.'' Majine besede o tem, kako učinkoviti smo pri delu Slovenci, podpre tudi Taeko: ''Slovenci ste zelo organizirani. To se vidi po tem, kako imate vse pospravljeno in počiščeno.''

Je pa res, da kljub podobnosti pri organiziranosti in pridnosti, med Slovenci in Japonci obstaja še ena razlika. Na Japonskem namreč še vedno precej več delajo moški. ''Ženske po poroki navadno ostanejo doma in skrbijo za družino,'' pravi Pešljeva, čemur prikimava tudi Taeko. ''Ženske v Sloveniji imajo več pravic kot Japonke.'' In nič ne kaže, da se bo to kaj kmalu spremenilo. ''Zelo počasi. Na začetku se ženske trudijo delati, ampak čez čas vidijo to razliko. Že mlajša generacija ve, da se na določeni stopnji kariera za žensko konča,'' razlaga Taeko, ki bi se po življenju v Sloveniji, težko navadila na to, da bi bila samo doma. Pa vendar se ženske kljub temu, da vedo kaj jih čaka, ne odrečejo dobri izobrazbi. Bolj kot so izobražene, boljšega moža namreč lahko najdejo.

Ko najdejo tistega pravega, se Japonke vse pogosteje do oltarja sprehodijo tudi v Sloveniji, natančneje na Bledu. ''Slovenija jim predstavlja eksotiko,'' pravi Maja in dodaja, da je naša dežela še vseeno premajhna, da bi za nas vedeli vsi Japonci. Si pa lahko za to, da nas lažje najdejo, pomagajo s pametnimi telefoni in podobnimi napravami, po katerih slovijo. A kot pravi Pešljeva, je ta obsedenost in poznavanje moderne tehnologije precej skoncentrirana na velika mesta. ''Povprečni Japonec ne zna nič kaj bolje upravljati z računalnikom kot Slovenec, včasih celo slabše,'' pravi Maja in nadaljuje, da so Japonci gospodarsko tako uspešni predvsem zato, ker so tako marljivi: ''Povprečen Japonec ni nič bolj pameten od povprečnega Slovenca.''