'Slovenci imamo radi besedo in naj tako tudi ostane'

Na zaključni prireditvi festivala so posebno pozornost namenili temu, da so odlomke iz najboljših del prebrali na odru. Ta izziv sta sprejela dramska igralca Klemen Janežič in Marinka Štern, ki sta se energično zapodila med besede, Klemen se je spoprijel celo z zgodbo v prekmurskem narečju. "Izjemno pomembno se mi zdi, da mladi pisatelji slišijo svoje ime in slišijo tudi, kaj in kako ustvarjajo drugi," je izpostavila Marjetka Krapež.

Pomembno vlogo na festivalu so odigrali tudi mentorji, učitelji slovenščine in tujih jezikov, ki so spodbujali svoje dijake, naj se prijavijo na festival. Izziv je sprejel tudi Urban Šifrar iz Grosuplja, ki je prejel nagrado za najboljše besedilo v tretji triadi OŠ. Povedal je, da se mu je zdelo zanimivo, ko so organizatorji pripravili odlomek, ki ga je vsak mladi pisatelj v zgodbo vključil na drugačen način. Urban se je odločil za pristop, ki mu je najbližji, to je optimizem, ter s tem izstopal: "V svoje pisanje poskušam vedno dati čim več sebe, zato me veseli, da so žirantje to prepoznali kot neko umetnost."

Njegova zgodba ima naslov Plovba proti nebu, v njej pa pripoveduje, da moramo verjeti v svoje sanje, saj se bo vse zgodilo natančno tako, kot se mora zgoditi. Urban je pravi poet, na življenje gleda skozi rožnata očala, in to želi deliti z drugimi. "S pisanjem želim navdihniti ljudi, da začnejo razmišljati s srcem in gledati na svet z lepšega zornega kota. Vsak, ki piše, mora stremeti k temu, da navdihuje tiste, ki ga berejo, da bi si vsi želeli ustvarjati boljši in lepši svet," pravi.

Večina literature namreč nastaja iz stiske, kar sta v svoji oceni prispelih del zapisala tako vodja festivala Bojan Martinec kot tudi članica žirije Marjetka Krapež: "Mladi pišejo predvsem o problemih, ki jih opažajo okrog sebe, o družinah, ločitvah staršev, samopodobi, smislu življenja, bolečini ob nesprejemanju drugačnosti ..."

Zgodbe večinoma nastajajo iz premisleka o pomembnih življenjskih vprašanjih. Ena tistih, ki pozivajo k razmišljanju o njih, je tudi Nika Pušlar, dijakinja Gimnazije Vič, ki je napisala najboljšo zgodbo v angleškem jeziku z naslovom Riches to Rags Story. Mlada pisateljica mojstrsko žonglira z našim pojmovanjem svobode in pomenom lastne odločitve. Pripoveduje, da je od nas samih odvisno, ali se bomo podredili svetu, v katerem smo bili vzgojeni, ali pa bomo v življenje stopili po svoji poti, ne ozirajoč se na pomisleke staršev in družbe: "Hotela sem dati iz sebe svoje ideje, svoje razmišljanje. Všeč mi je, če ljudje razmišljajo s svojo glavo, to bi rada delila. Ljudje smo bitja, ki se konstantno razvijamo in tudi jaz sem ena od njih."

Vsi moramo stremeti k temu, da gremo naprej, da smo kritični do sebe in družbe, v kateri živimo. Tudi Bojan Martinec z veseljem opaža, da so mladi danes, če se ozre nekaj let ali desetletij nazaj, bolj kritični in manj šablonski kot nekoč. Zanimivo pa je bilo prisluhniti tudi razmišljanju mladih o šablonah v sami strukturi jezika oziroma o razlikah med pisanjem v slovenskem in angleškem jeziku. "Slovenščina je zelo lep jezik, všeč mi je dvojina, ki je drugi nimajo, ampak angleščina ima veliko več besed in izrazov, ki opisujejo točno tisto, kar želiš povedati. V slovenščini se ti namreč zgodi, da ne najdeš kakšne besede in se morda kdaj malo nerodno izraziš," je prednosti pisanja v angleščini še opisala Nika.

Marsikatero nerodnost v življenju pa zlahka rešiš, če znaš dobro blefirati. Tej temi se je posvetil Žan Gornik, dijak medijske tehnike iz Celja. Za kratko in preprosto kriminalno zgodbo A Bluff v angleškem jeziku je prejel priznanje za posebno omembo. Njegovo blefiranje je tako zaleglo, da je kriminalko izpeljal celo brez nasilja.

Celjska dijakinja Terezija Ferlež, avtorica ene od dveh najboljših zgodb v angleškem jeziku Careful what you wish, pa pravi, da v njih rada išče resnico, saj knjig, tako kot ljudi, ne presoja po naslovnici oziroma videzu, temveč jo zanima, kaj se skriva pod površjem. Letos je prvič sodelovala na natečaju, čeprav piše že od svojega devetega leta. S pisanjem oblikuje in širi svoj pogled na življenje, kot pravi, z drugačnega vidika. V svoji kratki zgodbi pripoveduje, da je v življenju treba biti previden, kaj si želiš, ker si ti želje lahko uresničijo. Resnica je namreč ta, da izpolnitev želja ne osreči vsakogar.