Po splošnem prepričanju je 1. april dan, ko so potegavščine uradno dovoljene. Nekateri si jih privoščijo skozi cel dan, drugi trdijo, da se morajo končati pred poldnevom. Praznik je znan tudi kot dan šaljivcev ali lažnivcev pa tudi ’’dan norcev’’. Čeprav se zdi, da je ta dan, ki ga poznajo povsod po svetu, nastal v modernih časih, ima pravzaprav kar bogato zgodovino.
Razlag za njegov nastanek je sicer kar nekaj, a najbolj verjetna je tista iz 16. stoletja. Leta 1562 je takratni papež Gregor XIII. z bulo uvedel novi koledar, ki je zamenjal julijanskega. Mesec oktober so tistega leta ’’skrajšali’’ za 10 dni – 4. oktobru leta 1582 je sledil 15. oktober leta 1582.
Razlog za uvedbo koledarja se je skrival v tem, da je bilo leto po julijanskem koledarju predolgo, zato so imeli vedno težave z določanjem praznovanja velike noči (po navadi so jo praznovali med koncem marca in sredino aprila), ki je sicer pomenil začetek leta. Nov koledar je prinesel še eno novost – začetek leta se je prestavil na 1. januar. To je bila velika sprememba, treba pa je bilo veliko časa, da so jo ljudje sprejeli. Marsikdo sprva ni verjel, da se je koledar spremenil, tem ljudem pa so rekli ’’aprilski norci’’. Kako se je nadaljevalo, si lahko predstavljate.
''Špageti so letos lepo obrodili''
Potegavščine na 1. april so lahko precej preproste ali zapletene, namenjene so eni ali več osebam. Leta 1998 so tako pri verigi hitre prehrane Burger King oznanili, da bodo začeli prodajati hamburger, ki bo namenjen levorokim ljudem. Ljudje so potem res spraševali po tem hamburgerju …
Svoje gledalce so si 1. aprila privoščili tudi pri britanskem BBC-ju, ko so leta 1957 oznanili, da kmetje v Švici pridelujejo špagete. Pridelek je bil zaradi mile zime in skoraj popolnega uničenja špagetnih žužkov obilen, za dokaz pa so pokazali posnetke švicarskih kmetovalcev, ki so z grmov pobirali špagete in jih polagali na sonce, da bi se posušili. Šalo so nekateri označili kot neokusno, druge pa je zanimalo bolj, kje lahko kupijo sadike, da bi špagete gojili kar na domačem vrtu.
Iz zgodovine je znan primer, ko so potegnili za nos markiza Grammonta. Ko je ta v noči na 1. april spal, mu je sobar po navodilu sina francoskega kralja Ludvika IX. izmaknil obleko. Krojači so jo skrajšali in zožili, nato pa so jo vrnili. Ko se je markiz 1. aprila zjutraj prebudil in se poskušal obleči, je z grozo ugotovil, da se je kar čez noč zelo zredil pa še zrasel je. Baje naj bi ves paničen tekal po palači, tisti, ki so za potegavščino vedeli, pa so se seveda pošteno nasmejali.
Kako si je kdo privoščil vas ali ste za nos potegnili nekoga vi, zapišite spodaj v komentar.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.