Kdo bi si mislil, da je bila visoko razvita civilizacija, ki je nastala nekje med letoma 2000 pr. n. š. in 200 n. š., zelo odvisna od naravnih katastrof, ki so se dogajale v bližnji, tektonsko zelo aktivni soseščini? Številni izbruhi vulkanov, ki so bili ravno dovolj daleč, da jim niso škodovali, so jim omogočili obstanek tam, kjer bi bila sicer prst skopa in neprimerna za kmetovanje.
Znanstveniki z univerze v Cincinnatiju so vrtali dalje in prišli do zanimivih dejstev, povezanih s hitrim vzponom majevske civilizacije. Preberite, katerih.
Maji so dosegli največji razvoj nekje okrog leta 800, potem pa so se začele povezave med mesti krhati in kultura je šla v zaton. Znanstveniki si niso enotni, ali je za propad majevske kulture kriva narava s sušami in klimatskimi spremembami ali pa je vzroke za zaton iskati v družbenih in celo političnih spremembah.
Znano je, da so bili Maji izredno odvisni od kmetijstva in poljedelstva, zato bi lahko skoraj dvesto let trajajoča suša na območju Srednje Amerike povzročila velik upad prebivalstva in tako tudi upad centralne moči in nadzora.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.