Donatien Alphonse Francois de Sade, bolj znan kot markiz de Sade, se je rodil v Parizu 2. junija leta 1740. Povezan je bil s kraljevo rodbino Conde. Med sedemletno vojno (1756-1763) je služil kot konjeniški častnik in že takrat je bil znan po razuzdanem življenju. Od leta 1763 je bil večkrat v zaporu, med drugim so ga obtožili sodomije in umora. Leta 1772 je zbežal v Italijo. Po letu 1777 se je ponovno večkrat znašel v francoskih ječah. Po Napoleonovem ukazu je od leta 1801 do smrti bival v zavodu za duševne bolnike Charenton v predmestju Pariza.
V delih je zagovarjal in opisoval psevdo-filozofsko utemeljeno nebrzdano spolno življenje, polno bolestnih obscenosti in patološke krutosti. Njegovo najbolj slovito delo je 120 dni Sodome, ki ga je pisal v času, ko je bil zaprt v Bastilji. V njem je opisal seksualne orgije premožnih francoskih svobodomislecev, ki so posiljevali, mučili in na koncu umorili svoje večinoma mladoletne žrtve.
Med glavnimi deli de Sada so še Justine ali nezgode kreposti, Juliette in Nova Justine ter zbirka novel Zločini ljubezni ali delirij strasti.
V pariškem muzeju Orsay so ob 200. obletnici smrti de Sada pripravili razstavo z naslovom de Sade – Attaquer le soleil (de Sade – napadalec sonca). Na postavitvi, ki združuje okoli 500 del, je poudarek na revoluciji v umetniškem ustvarjanju, ki jo je s svojim pisanjem sprožil prav de Sade.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.