Osem let je Barsaatu Lal z zemlje svojih sosedov odnašal blato v svojo shrambo in si delal tedenske zaloge, poroča Asian News International. Prebivalec Karimpur Binda v indijski državi Utar Pradeš je namreč zadnjih osem let namesto iznajdb in dosežkov lokalne in svetovne kulinarike užival bolj ali manj židko zmes gline, enoceličarjev, drobnega peska in organskih ostankov.
“Delal sem na posestvu in nekega dne sem začutil nenadno potrebo po tem, da pojem nekaj blata. Prva količina verjetno ni bila velika, vendar mi je bila všeč,” je dejal Barsaatu Lal. “Počasi je količina naraščala in sedaj pojem okoli dva kilograma blata na na dan. Prepričan sem, da mi koristi in ko ga jem, občutim velikansko moč,” trdi Barsaatu.
Kot pravi gurman pa je tudi on iznašel dodatke, ki glavni jedi izboljšajo okus. Tako blato najraje uživa s kremo iz limete in vodo.
Vendar pa je njegova ješčnost začela iti na živce sosedom, ki se sedaj pritožujejo, da jim krade najbolj kvalitetno blato. Poglavar vasi, Radž Bahadur je dejal, da nameravajo zaprositi lokalno vlado, naj Barsaatuju dodeli okoli pol hektarja veliko zemljišče, kjer bo lahko kopal svojo priljubljeno jed do mile volje.
“Razmišljamo tudi, da bi mu kupili vagon zemlje, da bo lahko v miru jedel in ne bo motil naših kmetij,” je še dejal poglavar.
Morda pa bi ga veljalo zaposliti kot rovokopača ali deževnika. Stroškov za malico skoraj ne bi bilo, razen za malo limetine paste in vode.
