Poročna mrzlica: Od rekordnih tort do zaigranih poljubov

Le še nekaj dni nas loči od najbolj odmevne poroke letošnjega leta, ko si bosta večno zvestobo obljubila angleški bodoči kralj princ William in njegova zaročenka Kate Middleton. V Veliki Britaniji in marsikje drugod po svetu – še posebej v nekdanjih kolonijah – že več tednov ali mesecev vlada prava evforija, kakršni nismo bili priča že leta, celo desetletja. Nazadnje pravzaprav daljnega leta 1981, ko sta se pred očmi 750 milijonov Zemljanov poročila Williamov oče Charles in pokojna princesa Diana.

In čeprav kraljeve poroke dandanes postajajo predvsem šov za globalno občinstvo, ni bilo vedno tako. Kraljeve poroke sicer že dolgo privlačijo množice, a v preteklosti razlogi za poroko največkrat niso bili romantične narave. Do konca 19. stoletja in še v začetku 20. so se pari poročali iz političnih razlogov, ki so ustvarjali mir, omogočali dinastijam, da so večale posesti, in povezovali evropske kraljeve družine. V tistem času so kraljeve poroke tudi postale nekakšne vrste spektakel. Sprva so o porokah poročali časniki in besedo ponesli tudi onstran Atlantika, sledilo je radijsko spremljanje v živo, prvi televizijski prenos britanske kraljeve poroke pa so imeli leta 1960, ko sta se poročila princesa Margareta in lord Snowdon, vendar je bila prav poroka Charlesa in Diane tista, kjer si je intimnosti lačen svet lahko v živo 'pasel' oči celo v trenutku izmenjave poročnih zaobljub in prvega poljuba.

Do nedavnega je bila naklonjenost bodočih zakoncev v drugem planu, če je nanjo kdo sploh pomislil. Predvsem je bilo pomembno, da sta oba modre krvi. Tako je bilo tudi pri Charlesu in Diani, ki se sicer nista poročila iz političnih razlogov, sta pa bila oba iz plemiških družin in ona je bila 'primerna' za bodočega kralja.

Kraljica Viktorija in princ Albert

Številna mlada dekleta sanjajo o poroki, na kateri bi bile kot princeske, a le redke so prave princese s pravo kraljevo poroko. In prav ta dekleta so vsaka v svojem času postala navdih mladim gospodičnam doma in po svetu. Ste vedeli, da je na primer modo belih poročnih oblek začela šele kraljica Viktorija? Danes se nam bela poročna obleka zdi nekaj samoumevnega, a ni bilo vedno tako.

Najprej modna, nato pa skoraj že zapovedana je postala šele po letu 1840, ko se je Viktorija poročila s princem Albertom. Pred tem je bilo v navadi, da je nevesta oblečena v pisano obleko, nekatere so izbrale celo črno, razlogi pa so bili predvsem praktične narave – takšno obleko so ženske vedno lahko oblekle še za kakšno drugo priložnost. Bela obleka, izbrana izključno za poročni dan, je bila pred Viktorijo nekaj nepojmljivega. Ne le za vsakdanja dekleta, ampak tudi za plemstvo. Kraljeva nevesta je imela do takrat oblečeno nadvse razkošno obleko, ki je govorila o njenem družbenem položaju. Prav zato je veljala Viktorijina bela svilena obleka za precej skromno. Prav tako se mlada dama ni odločila za tradicionalno tiaro z diamanti, ampak je raje izbrala venček iz cvetov pomarančevca, ki je sicer simbol plodnosti. In ko so slike, ki so upodabljale kraljevi par na poročni dan, obkrožile svet, so jo neveste začele posnemati, in poroke po letu 1840 niso bile več enake.

Viktorija je svoj pravljični dan doživela 10. februarja, štiri leta po tem, ko je kot 17-letnica spoznala princa Alberta iz nemške rodbine Sachen Coburg Gotha, ki je bil sicer tudi njen bratranec. Za tiste čase poroke med bližnjimi sorodniki niso bile nič neobičajnega. Viktorija naj bi se v svojega bodočega moža zaljubila na prvi pogled, pisala naj bi celo svojemu stricu, njegovemu očetu, in se mu zahvalila, ker ju je predstavil. Poroka je bila v kraljevi kapeli palače St. James v Londonu, sledil pa je tradicionalni zajtrk v Buckinghamski palači, kamor je bil poleg družine in prijateljev povabljen tudi politični vrh tistega časa.

Kraljica Elizabeta II. in princ Filip

Odmevna je tudi zveza in posledično poroka trenutne angleške kraljice Elizabete II. Čeprav jo ima večina za strogo, brezčutno žensko, ki da več na protokol in tradicijo kot pa na osebno srečo, je Elizabeta v preteklosti dokazala, da jo lahko prevzamejo čustva. Ko jo je omrežil Filip, je bila odločena, da bo prav on postal in ostal njen življenjski sopotnik. Daljnega sorodnika poročnika Filipa Mountbattna je spoznala pri rosnih 13 letih in takoj jo je navdušil. V stikih sta ostala prek pisem. Prvič sta se v javnosti skupaj pokazala, ko je ona dopolnila 18 let, vendar se takrat še ni govorilo o kakšni poroki. Ta je sledila šele čez osem let.

Filip ni bil ravno najboljša partija za Elizabeto. Bil je sicer modre krvi, a brez premoženja. Bil je ortodoksni grški pravoslavec, poleg tega pa je imel tudi povezave v Nemčiji. In v času 2. svetovne vojne to ni bilo najbolje. Poleg tega, da se je sam šolal v Nemčiji, je imel tri sestre, ki so se poročile z nemškimi plemiči, ki naj bi bili povezani z nacističnim režimom. In prav zato je Elizabetina mama zvezi ostro nasprotovala in Filipa celo imenovala ‘barbar’. A Elizabeta je vztrajala tako dolgo, da je dosegla svoje in svojo zaroko s spornim princem javno oznanila 9. julija 1947, 20. novembra istega leta pa je sledila poroka.

Elizabeta se je poročila v poročni obleki Normana Hartnella. Gospod je sicer oblikoval oblačila za gledališče, in ko je dobil nalogo kreirati obleko za prestolonaslednico, je vedel, kako se zadeve lotiti. Navdih je našel v eni od londonskih galerij, na eni od slik italijanskega renesančnega slikarja Botticellija. Obleka je bila narejena iz svile in satena, posebej iz Amerike pa so zanjo naročili tudi 20.000 biserov. K razkošju so prispevali še skoraj pet metrov dolga vlečka, tiara z diamanti in biserna ogrlica. Elizabeta in Filip sta se poročila v Westminstrski opatiji, kjer bosta poročne zaobljube izrekla tudi William in Kate.

Princesa Margareta in Antony Armstrong-Jones

Edina sestra Elizabete II. Margareta se je poročila skoraj 13 let za kraljico. V Westminstrski opatiji je vzela fotografa Antonyja Armstronga-Jonesa, ki je bil brez plemiškega naziva. To je bila prva britanska kraljeva poroka, ki so jo v živo prenašali prek televizijskih zaslonov. Dejstvo, da gospod ni bil modre krvi, je bilo problematično zaradi otrok, ki bi bili navkljub rojstvu v kraljevo družino brez naziva. Prav zato so Antonyja mesec dni, preden se jima je rodil prvi otrok, povišali v grofa in vikonta. Skupaj je par imel dva otroka, Davida in Sarah.

Margareta je bila tudi prva članica ožje kraljeve družine po kralju Henriku VIII. v 16. stoletju, ki se je ločila, in sicer leta 1978. Antony ni bil prva izbira kraljičine sestre; sredi 50. let prejšnjega stoletja se je namreč zaljubila v vojaškega pilota Petra Townsenda, s katerim se je hotela tudi poročiti. A ker je bil Peter ločenec, anglikanska cerkev njune poroke ne bi priznala. Takratni britanski premier Winston Churchill in parlament sta takrat tudi vztrajala, da se mora Margareta odpovedati nasledstvu krone, če se želi poročiti z ločenim moškim, zato se je raje odločila, da zaroko razdre. Bolna in nesrečna je Margareta umrla leta 2002 v starosti 71 let.

Princesa Ana in Mark Phillips

Ena bolj odmevnih porok na britanskem dvoru je bila leta 1973, ko se je Elizabetina edina hči in Charlesova sestra, takrat 23-letna princesa Ana, poročila s poročnikom Markom Phillipsom. 14. november, dan poroke, so razglasili za državni praznik, poroko pa si je v živo ogledalo 500 milijonov ljudi, tisoči so se zbrali pred Westminstrsko opatijo in Buckinghamsko palačo, da bi mladoporočenca videli na lastne oči.

Paru sta se rodila dva otroka, Peter in Zara, ki pa sta brez naziva, saj njun oče ob poroki ni sprejel ponudbe, da bi postal grof, kot je bilo to v navadi. Ana in Mark sta se ločila aprila 1992, decembra istega leta pa je Ana že skočila v zakonski jarem z nekdanjim poveljnikom kraljeve mornarice Timothyjem Laurencom. Poročila sta se na zasebni poroki v cerkvi v bližini gradu Balmoral na Škotskem. Tudi Mark Phillips se je znova poročil; leta 1997 je večno zvestobo obljubil ameriški jahačici Sandy Pflueger.

Princ Charles in Diana

Največja poroka v britanski novodobni zgodovini je zagotovo tista Charlesa in Diane 29. julija 1981. Takrat so jo označevali za pravljično, za poroko stoletja in še mnogo več. Britanci so na njen račun dobili dela prost dan in na ulicah Londona se jih je v upanju, da bodo mladoporočenca videli na lastne oči, zbralo dva milijona. In čeprav se je z leti romantika razblinila in se je njun zakon končal, ločitev pa so začinili še raznorazni škandalčki o skokih čez plot in vselej prisotni Camilli, se je vse začelo tako nedolžno in sanjsko.

Lady Diana Spencer je bila idealna družica za ne več tako mladega prestolonaslednika Charlesa. Rodila se je v ‘pravi’ družini, živela je preprosto življenje primerno svojemu stanu, v šoli sicer ni blestela, je pa že takrat pokazala občutek za soljudi. In tako je Charles, ki je bil takrat v svojih 30. letih, podlegel pritiskom in v komaj 19-letni Diani videl idealno ženo, ki mu bo rodila potomce in ki bo primerna za kraljevo ženo. Čeprav na splošno velja, da se je Diana v Charlesa zaljubila na prvi pogled, še zdaj ni jasno, ali so bila njegova čustva do nje sploh kdaj tako močna. In ko jo je zaprosil v gradu Windsor, je sprva mislila, da se šali. A Charles jo je prepričal, da misli še kako resno. Vzhičena Diana je ženitno ponudbo seveda sprejela in mu iskreno dejala, da ga neizmerno ljudi. On pa ji je odgovoril: "Kar koli že ljubezen pomeni." Njuna poroka je bila vsekakor bolj zveza zaradi primernosti kot pa čustev.

Veliki dan je poleg dveh milijonov na londonskih ulicah po vsem svetu prek televizijskih sprejemnikov spremljalo še 750 milijonov ljudi. Tudi število povabljencev je bilo ogromno – zbralo se jih je kar 3500, zaradi česar je bila poroka namesto v Westminstrski opatiji v katedrali sv. Pavla, kamor lahko pride več ljudi.

Največji vtis pa je pustila Dianina razkošna poročna obleka. Za 80. leta je bilo značilno bujno pretiravanje, a princesina obleka je bila zares razkošna. Oblikovala sta jo britanska modna oblikovalca Elizabeth in David Emanuel, obleka pa je nastajala v strogi tajnosti. Za pravo princesko narejena svilena obleka z 10.000 všitimi biseri, ki je zaslovela predvsem po napihnjenih rokavih in skoraj osem metrov dolgi vlečki, je le še prispevala k vtisu o pravljični poroki. A ta ni vodila v pravljično življenje ‘do konca svojih dni’.

Par je živel ločeno življenje že manj kot desetletje po poroki, uradno pa sta se ločila leta 1996. Diana je trdila, da je zakon uničila Charlesova nezvestoba, še posebej dolgoletna zveza s Camillo Parker Bowles. Slavne so Dianine besede v intervjuju za BBC: “V tem zakonu smo bili trije, tako da je bila precejšnja gneča.”

Princ Andrew in Sarah Ferguson

Poroki Charlesa in Diane so seveda sledile še druge kraljeve poroke, a do Williama in Kate še nobena ni presegla ne zanimanja javnosti ne razkošnosti. Prva, ki sta sledila slavni poroki iz začetka 80. let, sta bila mlajši sin kraljice Elizabete II. princ Andrew in Sarah Ferguson, ki sta si večno zvestobo obljubila leta 1986. Čeprav poroka ni bila niti približno tako odmevna, je Britance obnorela poročna mrzlica. Kupovali so spominke, ženske so se barvale na oranžno barvo las, kakršno je imela nevesta, prodajni hit so bile lutke v podobi Fergie, neki možakar s severa Anglije pa si je bodočo vojvodinjo yorško celo vtetoviral na svoje stegno. Poroko je prek televizije spremljalo okoli 500 milijonov ljudi po vsem svetu, na tisoče pa se jih je zbralo na ulicah britanske prestolnice.

A tako kot zakon Charlesa in Diane tudi zakon Andrewa in Sarah ni trajal večno. Uradno je razpadel leta 1992, ko je v javnosti izbruhnil škandal zaradi fotografij, na katerih je takrat še poročena ‘poskočna rdečelaska’ Fergie v objemu drugega moškega – Teksačana Johna Bryana. Kraljevemu paru sta se sicer v zvezi rodili dve hčerki, Beatrice in Eugenie.

Princ Edvard in Sophie Rhys-Jones

Najmlajši sin kraljice Elizabete II. princ Edvard se je kot zadnji poročil leta 1999 s Sophie Rhys-Jones na gradu Windsor v Berkshiru in je zaenkrat tudi edini od kraljičinih otrok, ki se ni ločil. Njuna poroka je bila skromna za kraljeve standarde. “To je najbližje, kolikor se kraljeva družina lahko približa poroki v družinskem krogu. Tako je povabljenih ‘samo’ 500 gostov,” je takrat pojasnil BBC-jev novinar David Pickthall. A kljub ‘majhnosti’ poroke se je na prostem zbralo več tisoč ljudi, ki so kraljevi par pospremili na začetku njune skupne poročene poti, pred televizijskimi sprejemniki pa jih je oči 'paslo' še več milijonov.

Mladoporočenca v času poroke nista bila več rosno mlada – oba sta bila sredi 30 let – nevesta pa si je pred poroko že ustvarila uspešno kariero kot predstavnica za stike z javnostjo. Kljub novemu statusu se Sophie svojemu poklicu ni odpovedala vse do leta 2002, ko se je vendarle bolj posvetila svojim kraljevim dolžnostim. Že leto pozneje se je paru rodil prvi otrok, hči Louise, leta 2007 pa je sledil še sin James. Sophie naj bi bila tudi kraljičina najljubša snaha, saj naj bi bila edina, s katero je Elizabeta stkala ‘pristno vez’.

Princ Charles in Camilla Parker Bowles

Princ Charles je dvakrat skočil v zakonski jarem in obe poroki – vsaka na svoj način – sta v javnosti močno odmevali. Leta 2005 je večno zvestobo prvi v vrsti za angleško krono končno obljubil svoji dolgoletni ljubezni, ki je gnečo delala že v Charlesovem zakonu z Diano, Camilli Parker Bowles.

Spoznala sta se na tekmi pola že daljnega leta 1970, takrat še rosno mlada, in vzdrževala stike vsa ta desetletja, čeprav sta bila vmes oba poročena. Par se je poročil le civilno v Windsorju, saj kot ločenca nista mogla imeti cerkvene poroke, kar je povzročilo kar nekaj negodovanja. Predvsem tradicionalisti so poudarjali, da se v preteklosti člani kraljeve družine niso smeli poročati civilno, če so hoteli ostati dediči krone. Vendar je natančen pregled zakonodaje ovrgel vse sume – Charles se je lahko poročil le civilno in ostal prestolonaslednik. Koliko so bili ljudje s tem zadovoljni, pa je seveda popolnoma drugo vprašanje. Je pa civilni poroki sledil še blagoslov zveze v kapeli sv. Jurija v gradu, ki sta se ga udeležila tudi kraljica in princ Filip.

Peter Phillips in Autumn Kelly

Zadnjo poroko so na britanskem dvoru praznovali pred tremi leti, ko sta se meseca maja poročila Elizabetin vnuk Peter Phillipps in Kanadčanka Autumn Kelly. Zaljubljenca sta se spoznala na veliki nagradi Kanade v formuli 1 leta 2003, zaroko pa naznanila štiri leta pozneje. Vsi, ki so nevesto poznali iz njenih mlajših let, so se strinjali, da so se ji uresničile sanje. “Bila je res prizemljena punca. Zelo lepa in zelo prijazna,” se je spominja lastnica bara, kjer je Autumn kot mladenka delala.

Tudi britanski mediji so bili nad nevesto navdušeni. Očarala jih je s svojo lepoto, svežino in skromnostjo. Čeprav so se našli tudi takšni, ki jih je zmotilo njeno poreklo, saj izhaja iz delavske družine. Njena mama je bila namreč frizerka, brat gradbinec, stric pa ima v lasti celo nočni klub z erotičnimi plesalkami. A Autumn se je na to požvižgala in dejala, da je pomembno samo to, da imajo službe in da preživljajo svoje družine. Se je pa spreobrnila iz katoliške vere v anglikansko in tako svojemu možu omogočila, da je še naprej kandidat za angleško krono. Kot sin princese Ane in Marka Phillipsa je 11. v vrsti. Par se je poročil v gradu Windsor, na poroko pa je bilo povabljenih 300 gostov, med njimi jih je 70 pripotovalo iz Kanade. 29. decembra 2010 sta dobila prvorojenko Savannah, ki je hkrati tudi prva pravnukinja kraljice Elizabete II. in 12. v vrsti za nasledstvo.

Letos gneča s porokami

Letos pa se na britanskem dvoru obetata kar dve poroki. Poleg prve Williama in Kate, ki jo svet že nestrpno pričakuje in na katero je povabljenih 1900 gostov, se bo konec julija v Edinburgu poročila še kraljičina vnukinja Zara Phillips, hči Elizabetine edine hčerke. Srce ji je ukradel igralec ragbija Mike Tindall.