Po 465 letih našli Kopernikov grob
Poljski in švedski znanstveniki so končno identificirali grob Nikolaja Kopernika. Poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist je preminil 24. maja 1543.
Video
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Posmrtni ostanki res pripadajo Koperniku
Svojo mladost je Kopernik preživljal v udobnih meščanskih razmerah. Kopernik je večinoma govoril nemško; poljščino je sicer obvladal, je pa ni kaj dosti uporabljal. Svoje znanstvene spise je pisal v latinščini.
Po njem se imenuje udarni krater Kopernik na Luni s koordinatama 9,7° severno, 20,0° zahodno, premerom 93 km in globino 3,8 km.
Znanstveniki so z analizo DNA, ki so jo napravili na laseh in zobu, z gotovostjo potrdili, da kosti, ki so jih leta 2005 našli v Fromborku na severu Poljske, resnično pripadajo Nikolaju Koperniku, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Avtor heliocentrične teorije v 16. stoletju se je rodil leta 1473 v Torunu na severu Poljske. Umrl je 70 let kasneje v Fromborku, vendar vse doslej ni bilo znano, kje točno je pokopan, prav tako ni bil znan dan njegove smrti.
Med izkopavanjem v katoliški katedrali v Fromborku leta 2005 pa je profesor Jerzy Gassowski s poljskega Inštituta za antropologijo in arheologijo našel lobanjo in nekaj kosti, za katere je dejal, da z veliko verjetnostjo pripadajo Koperniku.
"Sedaj smo prepričani, da lobanja, najdena v Fromborku, pripada Nikolaju Koperniku," je dejal Gassowski, ko je predstavil rezultate najnovejše raziskave.
Strokovnjaki so potrdili, da se DNA iz kosti in zoba, najdenih v Fromborku, ujema z DNA las, ki so jih našli v knjigi, ki je pripadala temu poljskemu astronomu, knjigo pa hrani univerzitetna knjižnica v švedski Uppsali.
V svoji knjigi je predpostavil tudi vrstni red planetov.
Kopernik, ki je bil proti koncu življenja kanonik v katedrali v Fromborku, je s svojo teorijo o premikajoči se Zemlji in planetih, ki krožijo okoli Sonca – imenuje se heliocentrična teorija – dosegel preobrat v znanosti. Njegovo delo O gibanju nebesnih teles (De revolutionibus orbium coelestium) velja za enega od mejnikov v astronomiji.











