Svojo mladost je Kopernik preživljal v udobnih meščanskih razmerah. Kopernik je večinoma govoril nemško; poljščino je sicer obvladal, je pa ni kaj dosti uporabljal. Svoje znanstvene spise je pisal v latinščini.

Po njem se imenuje udarni krater Kopernik na Luni s koordinatama 9,7° severno, 20,0° zahodno, premerom 93 km in globino 3,8 km.

Znanstveniki so z analizo DNA, ki so jo napravili na laseh in zobu, z gotovostjo potrdili, da kosti, ki so jih leta 2005 našli v Fromborku na severu Poljske, resnično pripadajo Nikolaju Koperniku, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Avtor heliocentrične teorije v 16. stoletju se je rodil leta 1473 v Torunu na severu Poljske. Umrl je 70 let kasneje v Fromborku, vendar vse doslej ni bilo znano, kje točno je pokopan, prav tako ni bil znan dan njegove smrti.

Med izkopavanjem v katoliški katedrali v Fromborku leta 2005 pa je profesor Jerzy Gassowski s poljskega Inštituta za antropologijo in arheologijo našel lobanjo in nekaj kosti, za katere je dejal, da z veliko verjetnostjo pripadajo Koperniku.

"Sedaj smo prepričani, da lobanja, najdena v Fromborku, pripada Nikolaju Koperniku," je dejal Gassowski, ko je predstavil rezultate najnovejše raziskave.

Strokovnjaki so potrdili, da se DNA iz kosti in zoba, najdenih v Fromborku, ujema z DNA las, ki so jih našli v knjigi, ki je pripadala temu poljskemu astronomu, knjigo pa hrani univerzitetna knjižnica v švedski Uppsali.

V svoji knjigi je predpostavil tudi vrstni red planetov.

Kopernik, ki je bil proti koncu življenja kanonik v katedrali v Fromborku, je s svojo teorijo o premikajoči se Zemlji in planetih, ki krožijo okoli Sonca – imenuje se heliocentrična teorija – dosegel preobrat v znanosti. Njegovo delo O gibanju nebesnih teles (De revolutionibus orbium coelestium) velja za enega od mejnikov v astronomiji.

Naslovnica 2. izdaje knjige O gibanju nebesnih teles (De revolutionibus orbium coelestium), natisnjene leta 1566 v Baslu.