(1869 – 1943) je bil osrednja osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja. Rodil se je v Krakovem, tedaj predmestni vasi pri Ljubljani. Med leti 1879 in 1887 je obiskoval realko, potem pa je študiral na dunajski Akademiji likovnih umetnosti in v znameniti Ažbetovi šoli v Münchnu. Po vrnitvi v domovino je leta 1907 skupaj z Matejem Sternenom odprl zasebno slikarsko šolo, leta 1908 pa je dal po načrtih Maksa Fabianija, na svoje stroške, zgraditi prvo slovensko umetniško razstavno galerijo, t. i. Jakopičev paviljon, ki pa je bil leta 1961 zaradi urbanističnih posegov in postavitve železniške proge porušen.
Na tokratni razstavi v Galeriji Hest je na ogled izbor del na papirju, ki izhajajo iz avtorjeve zapuščine. Najstarejše izmed razstavljenih del sega v zadnja leta 19. stoletja (sv. Florjan), panorame Oroslavja in okoliških krajin pa so nastale v drugi polovici 30-tih let 20. stoletja. Predstavljene so tudi risbe, ki so nastale kot predloge za poslikavo svoda v stanovanjskem kompleksu Meksika na Njegoševi cesti v Ljubljani (naročilo Mestne občine Ljubljana leta 1926).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.