24-letni Marin Medak iz Pirana in njegovi trije britanski kolegi so na poti čez Atlantik preveslali 18 odstotkov poti. Trenutno so nekaj več kot 600 kilometrov zahodno od Gran Canarie, od koder so začeli veslati.
Ker so bolj ali manj odrezani od sodobne tehnologije, jim ne preostane drugega, kot da se pogovarjajo o vseh mogočih temah. Najraje o hrani, saj na čolnu pestre hrane niso deležni. "Včasih veslamo v odločni tišini, včasih govorimo traparije – kot je na primer vprašanje za Simona, kaj je njegov najljubši sir (odgovor je dober in močan cheddar), z lahkoto 20 minut," je na blogu zapisal Alastair Humhreys. Fantje sicer ves čas odprave uživajo večinoma dehidrirano hrano, skuhano v morju in predelano z uporabo razsoljevalnika.
Noč ima svojo moč
Največ težav ima odprava z vetrom in visokimi valovi, predvsem ponoči, ko je vidljivost slaba in nikoli ne vedo, kdaj jih bo zadel val. "Preden smo začeli veslati, sem mislil, da se že veselim veslanja ponoči – polno nebo, posuto z zvezdami. Gledanje naokoli za zelenimi in rdečimi lučmi oddaljenih ladij, ki pljujejo naproti eksotičnim in zamišljenim destinacijam. Vznemirljivo navidezno deskanje po črnih valovih, ki se občasno razbijejo čez stranske luči čolna. Valovi so bolj črni od neba, če pogledaš naokoli, se lepo vidi kontrast med morjem in nebom. In imel sem prav – nočno veslanje je čudovito. Za 10 minut. Potem utrinki zvezd izgubijo svoj sijaj in dolgo odštevanje do konca tvojega ''delovnika'' se prične," je še zapisal Humhreys.
Zanje pa vlada kar veliko zanimanje med šolami. Tako jih je prek satelitskega telefona poklical tudi neki učitelj iz New Yorka in jih spraševal o pripravah na podvig ter biološki pestrosti v oceanu, v kontaktu pa so še z nekaj osnovnimi šolami po celem svetu, ki jih zanima, kaj se dogaja med odpravo.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.