Nepričakovano rodila v banki

"Jaden bo tako kot njegova mati, ko odraste postal bančnik." Ne me basat, res? Temu otroku želim samo, da mu starši ne bi vsiljevali svojih interesov. Kaj pa mati ve, kaj bo njen otrok po poklicu, ko bo odrasel? Najslabše je, če ti nekdo vsiljuje, kaj moraš delati oz. kaj moraš postati. Človek je v življenju srečen in uspešen le, če dela tisto, kar ga dejansko veseli. Nobeden ne bi smel drugemu ničesar vsiljevati, tudi starši otroku ne, čeprav so mnenja, češ, ja, saj poznam svojega otroka in vem kaj je dobro za njega. Kot otroka so me silili igrati klavir, končala sem nižjo glasbeno šolo. Kadar sem imela kakšen nastop, so vsi sosedje in družnski prijatelji skakali okoli mene in me hvalili, vsi so skupaj s starši pričakovali, da bom postala učiteljica klavirja, če ne celo koncertna pianistka. Nobeden me ni vprašal, če me to dejansko veseli, oče pa je dobro vedel, da sem klavir le s težavo vadila (brez vaje pa seveda ni nič). Pet let me je učila ena ženska, ki je bila že dejansko v penziji, mi vcepala v glavo, da nisem sposobna za to, me poniževala, kakor je vedela in znala. In potem naj bi iz mene kaj bilo? Učim se nemško, odkar pomnim, vendar mi je oče vseskozi govoril, da ne znam govoriti in da ne bom nikoli znala. Danes nimam občutka, da znam govoriti nemško, pa čeprav se zmenim vse, kadar grem čez mejo v Avstrijo. Vsak me razume. In so tuhtali in tuhtali in mi na koncu gimnazije vcepali v glavo, kaj naj grem študirat - ali jezike, ali glasbo. Sploh me niso poslušali, kaj šele, da bi se strinjali s katerim od mojih predlogov. Tako sem se jih uprla in šla študirat nekaj čisto drugega - cestni promet. Danes sem tik pred diplomo in komaj čakam, da bom delala v tej stroki. Hočem povedati le eno - niti lastni starši niso poznali mojih interesov.

tako je NIKO nekatere pa jamrajo da niso sposobne za delo....itak samo sediš in delaš ni tako teško

Delovna ženska.