Neobičajne navade velikih imen zgodovine

Pisatelj Mason Currey v novi knjigi Dnevni rituali odkriva nekatere od bizarnih navad slavnih zgodovinskih osebnosti. Vas zanima, česa vsega so se držali Einstein, Marx, Armstrong, Capote, Dickens? Pa poglejmo ...

Albert Einstein (1879–1955) – eden, največjih umov nasploh, je živel umaknjeno in zadržano življenje, saj se ni hotel briti in hoditi k frizerju, nepomembne so se mu zdele tudi nogavice.

Charles Dickens (1812–1870) – britanski pisec je imel nenavadno zahtevo. Njegova delovna soba je morala biti vedno urejena tako, da je bila v njej tudi majhna vaza z vedno svežim cvetjem, velik nož za rezanje papirja, pozlačeni list, na katerem je morala biti figurica zajca ter dva bronasta kipca dveh debelih žab, ki se sabljata.

Agatha Christie (1890–1976) – najbolj znana svetovna avtorica kriminalnih romanov nikoli ni imela delovne mize. Pisala je tudi za kuhinjsko mizo, na policah in drugih ravnih površinah po stanovanju. Bila je prepričana, da je vsakršna površina dobra za pisanje.

Louis Armstrong (1901–1971) – pionir jazza in briljantni glasbenik, je bil ves čas v pogonu. Na nastope je vedno prišel dve uri prej, a je pred nastopi namesto alkohola raje posegel po cigareti "trave", da se je lažje sprostil.

Karl Marx (1818–1883) – oče komunizma je med 34 leti, ki jih je preživel v Londonu, večino dni preživel v sobi za branje Britanskega muzeja, in sicer med 9. uro zjutraj in 19. uro zvečer. Danes je ta soba muzejski prostor.

Truman Capote (1924–1984) – avtor Zajtrka pri Tiffanyju, je pisal izključno na postelji, ob kavi in cigaretah. A je v pepelniku vedno ugasnil samo tri cigarete, druge pa skril v žep. Kompulzivno je ves čas sešteval v glavi, a je zavračal, da bi številke povedal na glas, prav tako se je izogibal "nesrečnih" številk določenih hotelskih sob.

Alexander Graham Bell (1847–1922) – izumitelj telefona je bil deloholik, ki je spal vsega tri ure na dan.

George Gershwin (1898–1937) – ameriški skladatelj Rapsodije v modrem, je za svojim klavirjem skladal izključno v pižami ali v spalni halji. Njegov brat Ira je o njem dejal, da se nikoli ni mogel sprostiti in da je moral ves čas nekaj delati.

Mark Twain (1835–1910) – oče ameriške literature, je imel velike težave z nespečnostjo. Tako kot njegova lika Tom Sawyer in Huckleberry Finn je tudi on pogosto spal na čudnih in neudobnih mestih. Še najrajši na tleh kopalnice.

F. Scott Fitzgerald (1896–1940) – avtor kultnega romana Veliki Gatsby, nazadnje smo lahko videli filmsko priredbo z Leonardom DiCaprijem, je verjel, da je alkohol nujen za ustvarjalno pisanje. Čeprav je živel v ZDA v času prohibicije, je menil, da lahko čisti gin reši pomanjkanje navdiha, ker je takoj deloval in se je težko odkril. Zaradi alkohola je odšel tudi v prerani grob, in sicer v starosti 44 let.

Victor Hugo (1802–1885) – pisec Nesrečnikov in Notredamskega zvonarja, je imel mazohistični dnevni ritual umivanja v ledeni vodi. Zjutraj je goltal tudi surova jajca, brado in brke pa je vzdrževal z vsakodnevnimi obiski brivca.