Zanimivosti

Ko namišljeni prijatelj potrka na vaša vrata

Ljubljana, 24. 04. 2011 09.09 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Starši, katerih otrok prijateljuje z nevidnim likom, se pogosto spomnijo na namišljenega prijatelja Freda iz filma Drop dead Fred. A kaj, ko njihova situacija ni del filmskega scenarija ... Kako naj ravnajo?

V tuji literaturi poročajo o zgodbah, kjer so se matere pogovarjale z otroki o prijateljih, čakale v restavracijah, da so ti namišljeni prijatelji kosilo pojedli do konca, rezervirale mizo s sedežem tudi za imaginarnega prijatelja in podobno.
V tuji literaturi poročajo o zgodbah, kjer so se matere pogovarjale z otroki o prijateljih, čakale v restavracijah, da so ti namišljeni prijatelji kosilo pojedli do konca, rezervirale mizo s sedežem tudi za imaginarnega prijatelja in podobno. FOTO: iStockphoto
Se spominjate komedije Crkni Fred (Drop dead Fred) iz leta 1991? Filmska junakinja je petletna deklica Elizabeth, ki prijateljuje z odraslim, a neodgovornim, nekulturnim in norčavim Fredom, ki jo nenehno spravlja v težave. Za piko na i rdečelasca nihče ne vidi, zaradi česar je deklica kriva za vse njegove bistroumne podvige.

Težave z namišljenimi prijatelji pa obstajajo tudi v resničnem življenju. Starši mlajših otrok pogosto opažajo, da njihov malček prijateljuje z nekom, ki je odraslim očem neviden. Psihologinja Blanka Colnerič pojasnjuje, da otroci z namišljenim prijateljem krotijo svoje strahove, blažijo osamljenost ali pa so jim preprosto v družbo in zabavo.

"Namišljen prijatelj se pri nekaterih otrocih pojavi, pri drugih spet ne. Včasih so namišljene prijatelje pripisovali obdobju med drugim in četrtim letom starosti, pozneje nekje do 10. leta, dandanes so pri nekaterih otrocih živi še po dopolnjenem desetem letu. Poročajo tudi o piscih fiktivnih romanov, ki tovrstna prijateljstva vzdržujejo še v odraslost."

Namišljeni prijatelj – razlog za skrb?

Colneričeva meni, da naj starše tovrstna prijateljstva ne skrbijo, razen če vztrajajo v mladostništvo, če otroci očitno ne ločijo več med domišljijskim svetom in realnostjo, so vedno bolj vpleteni v notranji svet ter izgubljajo zanimanje za svet okrog sebe. Ukrepati je treba tudi, če ta prijatelj otroka "nagovarja" k destruktivnemu vedenju.

Preverite, kako resnična je lahko predstava o namišljenem prijatelju.

SORODNI ČLANKI

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Bloody_Kitty
25. 04. 2011 13.49
+2
Js bom osebno vedno mnenja, da ti 'namišljeni prijatelj' obstajajo (mrtvi ljudje oz. duhovi) in da jih vidijo lahko samo mlajši. Pa mi nabite minuse, to je samo moje mnenje. ;)
Strelja?ko
24. 04. 2011 18.45
Sej ga mam tud jst. Boga... pa sm že v letih...
Ramzess
24. 04. 2011 11.28
Namišljeni prijatelji niso vedno plod domišljije, ali izraz miselne forme, glede na to, da so človeške misli sposobne ustvariti forme zunaj subjekta, ki si formo zamišlja, ... te zadeve bodo vse pogostejše, ko se bomo s svetom vred probliževali višjemu 4D nivoju (variabilna fizikalnost), kjer se misli udejanjo v trenutku. Lahko gre za dejanska resnična bitja drugih in ali višjih realnosti, vidne samo določenemu subjektu, ki so lahko dobre ali slabe, potem so tukaj entitete umrlih ljudi, ki še tavajo tukaj, itd. Možnoati je veliko, ... prav je da se zadeve lotevamo s spravim znanjem, in da težave, če seveda obstaja, ne prepuščamo psihologom in ali psihiatrom, ki dlje od svoje ozke doktrine ne vidijo, in bi znali narediti več škode kot koristi. Treba je ugotoviti za kaj v resnici gre, in kakšno pomoč v resnici rabimo, če jo seveda rabimo. Ne smemo pozabiti, da so otroci drugim relanostim, in drugim svetovom, tudi višjim, bolj odprti kot odrasli, ki so v okviru te ralnosti že preveč zavedeni in 'hipnotizirani' iz vseh strani. Znanje ščiti, neznanje ali napačno znanje vodi v destrukcijo.
WnnR
24. 04. 2011 11.26
Lol Drop dead Fred zakon!:))
Nad.oblaki
24. 04. 2011 11.10
Starši naj otrok ne odvračajo od tega domišljiskega sveta, saj to lahko pri otroku pusti trajne posledice. Takšni otroci nato odrastejo z nedotaknjeno domišljijo in se tudi kasneje radi zmišljujejo različne stvari in so lahko tudi v prepričanju da neločevanje domišljije od resničnega sveta je nekaj slabega in celo enačijo z norostjo. Enako kot domišljanje podob morda pošasti v temi je v otrocih vgrajeno deno kot "pra strah"... kajti to je včasih v naravi preprečevalo otrokom, da so sami hodili od svojih staršev, skupine v neznano temo in pri tem tvegagali svoje življenje pred plenilci in nadaljno potomstvo.
Nataša Pintar 1
24. 04. 2011 09.33
OMG, mi imamo te težave. Imam kar kurjo polt. Grem hitro prebrat naprej ...