Ko denar pada z neba
Ste že napisali oporoko? Najbrž ne, tako kot velika večina Slovencev ne. Morda se sprašujete, kaj naj bi razdelili med dediče. Si sploh zaslužijo vsaj delček vašega premoženja?
Mnogo bolj pa o tem dokumentu razmišljajo bogataši, ki se, če nimajo lastnih bližnjih ali pa jih ne marajo, včasih poslužijo tudi precej nenavadnih metod iskanja dedičev.
Med prvimi s precej noro idejo je bil kanadski poslovnež in odvetnik Charles Vance Millar. Še ko je bil živ je veljal za velikega šaljivca in ljubitelja potegavščin, ko je umrl in je bila razkrita njegova oporoka, pa je svet daljnega leta 1926 šokiral z odločitvijo, da svoje premoženje zapušča katerikoli ženski, ki bo čez deset let mati največ otrokom. Oblasti so bile v šoku, daljni sorodniki – Millar namreč ni imel lastnih otrok – pa tudi. Oporoko so se neuspešno trudili izničiti devet let.
Ali pa portugalski aristokrat Luis de Camara, ki je oporoko napisal pri 29ih letih, 70 dedičev pa naključno poiskal v telefonskem imeniku. Ko je 13 let kasneje umrl, je vsak prejel 6000 funtov. Večina je bila najprej prepričana, da gre za potegavščino.
Naivna="Oporoko, je zmeraj dobro imeti, pa ceprav ni kaj dosti za pustit...Posebno se ce so otroci mladoletni , kdo bo skrbel zanje in tako naprej, ker nikoli ne vemo , kje nas caka zadnja ura..))"
In kdo ti lahko kljub temu, vse to jamči, za mladoletne otroke, v tem svetu nihče, razen živih svojcev, pa še tu pogojno, s strani oblasti namreč. Saj veš, teorija eno, praksa drugo.
Jožajoža="slovenci so nekoč v stari domovini imeli premoženje in takrat ti je ob dedovanju padel denar iz oblakov. danes se dedujejo samo dolgovi, ki se jim kot dediči žal ni mogoče odpovedati"
Res žalostno, namesto da žalovali in poskrbeli zase, se pa ubadajo z dolgovi, težko v takem za otroke, kolikor vem odpis za tako vrsto dolgov ne obstaja. Vse drugo pa je zgolj metanje peska v oči.

















