Kako so se ljudje upirali gravitaciji

Kako torej četi ptič? Predvsem tudi ta ne more prav zares leteti, ker je težji od zraka, vendar se tudi ne ukvarja z mislijo, da mora zgrešiti tla. Tako da ptica dejansko leti, ker sploh ne ve, da to počne, ne vodi jo nikakršna matematika ampak je tako ustvarjena. Prej sem razmišlja o Yugo skali, ki nas seveda vedno zgreši in si mislil, kako bi pa res izgledalo, če ti pade nebo na glavo. Skušal sem si predstavljati pol kilometra veliko skalo, ki pada na nas, iz točke na nebu se širi, dokler v nekem trenutku ne prekrije toliko neba, da bi dobil vrtoglavico, ker bi si mislil, da sam padam na skalo, saj bi bila ta videti večja od tal. Dejansko bi tudi čutil, kot da bi skupaj s celo Zemljo priletel na skalo, najprej jaz z glavo, potem pa še vsi in vse ostalo. Pol kilometrska Skala bi se zagotovo razpočila, čeprav bi tudi ostanke moje glave potisnilo, skozi zadnjico globoko v zemljo, pa ta nebi začutila ne mene, ne skale. Takšen je problem pri letalih, predvsem pa v balonih. Pri letalih se delčki zraka okoli kril razprejo na dve površini, potem pa na zgornji strani krila mislijo, da jih je odneslo gor, pod krilom pa da so padli dol. Delci pilota si ne mislijo nič, razen da bi lahko izdelali bolj udobne sedeže, z velikimi bočnimi naslonjali, ker jih med opotekanjem rado meče na stran. Delci krila pa si mislijo svoje, ves čas padajo dol naravnost naprej in so na zunaj tako oblikovani, da ko jih porivajo od spodaj, one zgoraj dviguje. Dokler je letalo v zraku, očitno vlada velika zmeda, kdo leti in kdo pada. Pri balonih je enako, le da se tam stvari praktično ne premikajo. Ker nihče nikogar ne sili nikamor, se delci znotraj balona razkomotijo, udobno razležejo tako, da zasedejo ves prostor in ne gredo več nikamor, če kdo ne odpre ravno okna ali vrže dol vrat. Oni spodaj jih držijo gor, vendar ker so tiho in se nič ne sprmeni, jih oni zgoraj sploh ne opazijo, da bi jih tiščali nazaj dol. Delcem pilota je vseeno, le oni sedeži... Tako lebdi balon. Da bi človek res poletel kot ptica, je treba torej združiti vse tri principe. Potnik je oblika človeka, ki je naravno ustvarjena za letenje, pod pogojem da sedi na udobnem naslanjaču in se lahko počiva. Padati tako, da zgreši zemljo. Narava mora misliti, da je lažji od zraka.

V Štoparskem vodniku po galaksiji piše, da letiš, ko padaš in zgrešiš tla. Človek je od nekdaj želel leteti kot ptica, še danes perjad zvija od smeha, ko vidijo naša najmodernejša letala. To je zato, ker kupi železja letijo le tako dolgo, dokler jim ne zmanjka goriva, da ne morejo več zgrešiti tal. Po ptičje povedano, pretežka, presmotana so, ni šans, da bi to letelo. Znanstveniki so dolgo iskali navdih od boga, verjeli so namreč, da lahko dobijo mistične moči le, če se slučajno zgodi, da bog tako hoče. Lahko si predstavljamo prve revolucije v znanosti, ko so sešteli dvoje in počasi ugotovili, da se pri tem rezultat ne spreminja. Začela se je revolucija znanosti. V matematiki so videli kompenzacijo za lastno impotenco, čarobni jezik bogov, ki jim je omogočal razumeti naravne sile ter izdelati prve mehanske stroje. Zelo so bili zadovoljni z novim spoznanjem, vsaka nova naprava je bila bolj komplicirana od prejšnje, vsak čudež se je zdel bolj mogočen kot prejšnji. Dokler si ni nekdo iz velikih pahljač naredil ogromna krila in mahal kot obseden, medtem ko je padal v dolino in zadel tla. Ni šlo, matematika je odpovedala oziroma so manjkale tiste ključne enačbe, ki poganjajo v zraku ptiča. Ne le to, tudi druge naprave so hitro naletele na nepremagljive ovire, se iz neznanih razlogov kvarile ali preprosto niso več delovale. Takrat se je spet nekdo vprašal, kaj je narobe z naravo, da ne uboga lastnih ukazov. Z opazovanjem je prišel do zaključka, da pravzaprav tudi človeške naprave poganjajo neke povsem druge, neznane sile, ki niso odvisne le od stroja. Zavedel se je, da ne narava, stroj sam proizvaja iluzijo naravnih zakonov, ker pa je omejen z našim skromnim znanjem, so tudi te sile le del nečesa veliko večjega in povsem drugačnega. Skratka, ni realnost taka kot jo opisuje matematika, le naše naprave jo tako vidijo in delujejo, ker natančno sledijo naši logiki in spoznanjem. Zato nobeno letalo nikoli ne more res leteti, ker je težje od zraka, lahko pa za nekaj časa zgreši tla.

Naši parlamentarci tudi vsi letijo , sam kam ?