Kaj o Sloveniji menijo Španec, Japonka in Novozelandec?

37-letni Ignacio (Inaki) López Sola, rojen v Madridu, kjer je preživel mladost, je magister arhitekture, ki se je v Slovenijo preselil pred leti, kjer si je s Slovenko, prav tako arhitektko, ustvaril družino. Skupaj pa zaradi krize, ki se kaže tudi v pomanjkanju dela in projektov, delata tudi na alternativnih projektih ustvarjanja z lesom in na področju dopustovanja v slogu "nazaj k naravi" oz. t. i. glampinga.

42-letni Martyn Aim z Nove Zelandije je že kot najstnik začel na veliko potovati po svetu. Po izobrazbi je antropolog, deluje pa večinoma kot svobodni fotograf, ki je delal oz. dela za agenciji ZUMA in SIPA. Živel je že v Bangkoku, Carigadu in tudi v Kijevu. V Sloveniji je preživel skoraj en mesec, deželo pa mu je razkazal mladi in nadobudni fotograf Matic Zorman, s katerim sta se spoznala konec leta 2010 v Kairu in do danes skovala veliko prijateljstvo.

Kendo mojstrica (2. dan) Hokari Pintar Akizawa, po domače Poka, je v Slovenijo prišla pred približno sedmimi leti. Čeprav je po poklicu medicinska sestra, je jezikovna prepreka zanjo dokaj huda in zato težko najde stalno zaposlitev. V Sloveniji si je z možem Matevžem ustvarila družino, priznava pa, da je delovno okolje zanjo ponavadi dokaj težka preizkušnja, prav tako so velike razlike kar se tiče hrane, nam je zaupala.

Vsem trem smo zastavili nekaj vprašanj, v katerih so nam zaupali svoje občutke glede svoje izkušnje z bivanjem v Sloveniji.

Kdaj ste prvič slišali za Slovenijo?

Inaki: Leta 2002 sem se prijavil na Erasmusov program izmenjave in sem živel v belgijskem Ghentu, kjer sem srečal študentko Evo iz Slovenije. Ker o deželi nisem vedel nič, sem začel brskati in sem se pozanimal o Sloveniji.

Poka: Leta 2002 sem potovala po Nemčiji in Avstriji, nato pa sem slišala za čudno ime – Ljubljana, glavno mesto Slovenije.

Martyn: Pri predmetu zgodovine v šoli, nato pa spet leta 1991.

Kaj vas je na koncu pripeljalo v Slovenijo?

Inaki: Moja partnerica Eva je iz Slovenije. Potem ko sva nekaj let skupaj živela živela v Španiji, sva se odločila, da se bova preselila v Slovenijo in si ustvarila družino.

Poka: Tukaj sem spoznala bodočega moža.

Martyn: Moj dober prijatelj Matic Zorman, svetovno poznani fotograf, živi tukaj, zato sem prišel pogledat, kakšna država lahko ustvari takšno osebnost. Tukaj je pravi "car" in vsi mu prinašajo darila, sam pa sem bil kar malo žalosten, ker me niso obravnavali na tak način (smeh). Bil pa sem tudi radoveden, da bi občutil razliko med Slovenijo in Slovaško (smeh).

Kakšen je bil vaš prvi vtis o Sloveniji, je izpolnila vaša pričakovanja?

Inaki: Erasmusova študentka je postala moje dekle, zato sem prvo zimo prišel z njo v Slovenijo. Vse je bilo pokrito s snegom in čeprav je bila vsa Slovenija v belem, sem čutil prisotnost številnih zelenih gozdov okoli mene. Pogled na Alpe je bil čudovit, zato sem si rekel, da moram priti nazaj tudi, ko bo poletje. Nisem imel pričakovanj, priznam pa, da me je vsa izkušnja pozitivno presenetila.

Poka: Moj prvi vtis je bil temačen, saj sem prispela na Jesenice. Bilo je 2. januarja. A ljudje so bili prijazni.

Martyn: Ko sem prečkal mejo s Hrvaško z avtom me je presunila količina gozdov, ki jih imate tukaj, kar je v Evropi redko. Bil sem tudi vesel, ker imate toliko ovac, ker me spominja na Novo Zelandijo in ob čemer se mi vedno orosijo oči. Ja, Slovenija je izpolnila vsa moja pričakovanja.

Če primerjate z vašo domovino kaj so plusi in minusi Slovenije?

Inaki: Kot največji plus se mi zdi navzočnost narave v vsakdanjem življenju. Gore in gozd so tako blizu, da zagotovo prispevajo k izboljševanju kvalitete življenja. Španci smo zelo strastni in neposredni, ko gre za dobro in slabo, saj nam je nekaj všeč, drugo pa sovražimo, ali delamo preveč ali pa celo noč "žuriramo".

Poka: Kot pluse bi izpostavila, da so poletja suha in ne ves čas vlažna kot na Japonskem. Kot minuse pa bi omenila težavo pri izbiri hrane in delovno okolje.

Martyn: Glavni plus so naravne lepote te dežele. Tudi na Novi Zelandiji imamo podobno srečo. Imate tudi veliko vrst živali. Od tukaj prihajajo Laibach, kar je prav tako velik plus. Minus v primerjavi z mojo domovino pa je pokvarjenost vaših politikov in dejstvo, da se slovenske ženske zame popolnoma nič ne zanimajo. Velik minus. A predvidevam, da so slovenski moški tako čudoviti, da Slovenke zato niti ne čutijo potreb po tujcih. To je nekakšen plus. Za slovenske moške, a minus zame (smeh).

Kateri so vaše najljubše turistične znamenitosti Slovenije in kaj bi svetovali nekomu, ki bi nas obiskal samo za nekaj dni?

Inaki: Zame je najboljša dolina Soče, zato vedno predlagam, da si je za ogledati celotno dolino Soče, od Tolmina do Bovca, nato pa pojdite skozi Trento do Kranjske Gore in do Bleda in Bohinja.

Poka: Meni najljubši mesti sta Ljubljana in Piran. Za nekaj dni bi priporočila, da si ogledajo Ljubljano, Bled in Postojnsko jamo.

Martyn: Podobno kot so mi všeč naravne lepote gozdov, rek in jezer, uživam tudi v vaši hitri prehrani, recimo na "horseburgerju". Imate fantastične glasbene festivale. Slovenci se znate zabavati! Veseli me tudi, da imate veliko psov in konjev. Turistom bi priporočil vse navedeno.

Se tukaj (še vedno) počutite kot turisti ali ste po nekaj časa, ko ste bili tukaj, dobili drugačen občutek?

Inaki: Ne počutim se več kot turist. Pravzaprav, ko sem v Sloveniji, pogrešam Španijo, ko sem v Španiji, pa pogrešam Slovenijo, kjer se počutim, da sem doma.

Poka: Ne počutim se kot turistka. Počutim se kot Japonka v Sloveniji.

Martyn: V bistvu se počutim povsod kot turist, a po treh tednih v Sloveniji se 100-odstotno počutim, da sem se navzel slovenskega duha. Zato se mi bo zelo težko posloviti.

Kako bi opisali ljudi v Sloveniji?

Inaki: Ljudje so prijazni in odprti do tujcev. Dali vam bodo domač občutek. Zdi pa se mi smešno, kako sosedje tekmujejo v tem, kdo bo imel najlepši vrt.

Poka: So prijazni, a njihovo razpoloženje preveč niha. So resnično dobri na mnogih področjih in vsak je ekspert v vsem. Ljudje so lahko vodljivi in verjamejo enakim informacijam. In zdi se, da je resnično veliko ljudi, ki so diplomirali iz zdravega načina življenja.

Martyn: Slovenci so zelo prijateljski in se radi pogovarjajo s tujci. Že res, da imate tukaj nekaj čudnih navad, a Slovenci so bili do mene zelo dobri.

S čim vas je Slovenija najbolj prepričala in kaj vas je najbolj razočaralo?

Inaki: Slovenija je čudovita dežela, zelo varna in z zelo dobro kvaliteto življenja. A menim, da večina ljudje ne verjame in ceni, kaj imate tukaj. Vidim kompleks majhnosti in želje po prilagajanju modelom večjih držav. A imate dovolj prednosti, da ni potrebe po kopiranju napak večjih držav.

Poka: Navdušena sem nad Ljubljano in njenim vzdušjem. Nisem pa zadovoljna z nekaterimi deli zdravstvenega sistema in delovnega okolja.

Martyn: Zelo sem užival, ko sem videl, da okolje v Sloveniji ni uničeno tako kot v mnogih predelih Evrope. Razočaran sem zgolj nad dejstvom, da imate premalo stojnic s "horseburgerji", saj bi si jih želel več.

Se vam, ne glede na ekonomsko krizo, zdi Slovenija dežela priložnosti, v kateri je lepo živeti?

Inaki: Da.

Poka: V Sloveniji je lepo živeti.

Martyn: V Sloveniji je zelo drago živeti, sploh, če vzamemo v obzir koliko Slovenci zaslužite. Najemnina, hrana v supermarketih in obedovanje po restavracijah je drago. Alkohol, tobak in orožje se mi zdi poceni. Zdi se, da je malo priložnosti za službe perspektivnih mladih ljudi. To me po svoje spominja na Novo Zelandijo. Obe državi sta paradiž za grabežljive starejše posameznike, ki mislijo samo nase in ne na prihodnost države. Za mlade, pametne in upajoče ljudi mora biti tukaj življenje težko. Glede ekonomske krize pa imate smolo, saj so vaši politiki izmečki. Številne bi bilo treba postaviti pred zid in ... (smeh).

Kako bi opisali Slovenijo v enem stavku?

Inaki: Je majhna zelena dežela in družini prijazna država.

Poka: Vse v Sloveniji je na visokem kvalitativnem nivoju.

Martyn: Čudovita dežela z izvrstnimi ljudmi.

Vsem trem lepa hvala za pogovor.