Če odmislimo, da se bo največji slovenski navtični sejem v Marini Portorož kot ponavadi nekako razživel šele konec tedna, potem moramo najprej zapisati, da je bil njegov torkov začetek res žalosten in klavrn.

Če na otvoritveno slovesnost ne bi prišel sam predsednik slovenske države, seveda z vsem svojim silnim spremstvom, potem bi lahko v torek (p)opoldne zlahka pomislili, da gre tokrat za nekakšno „pomorsko“ zmoto.

In res, nekoč dokaj razkošno in vsebinsko precej bolj razvejano navtično razstavo v Portorožu je zadnja leta očitno najbolj „zadušil“ izjemno odmevni mednarodni navtični sejem v Splitu (Cro Boat Show), ki je vsako leto na morskem koledarju nekaj tednov pred slovensko Internautico.

Le kako se lahko zgodi, da najelitnejši svetovni proizvajalec motornih jaht, sloviti angleški Sunseeker, na Internautici 2008 v portoroškem morju letos sploh (še) nima svojega plovila? Tokrat se je zgodilo prav to, čeprav sta mični hostesi in hišna menedžerja zatrjevali, da je njihovo plovilo ravno na poti v Portorož ...

Portoroška marina tako vztrajno ostaja prizorišče zbledele nacionalne navtične razstave, ki jo tudi tokrat krasijo številne bolj ali manj nejevoljne hostese, improvizirani sejemski bifeji, razmajani razstavno-promocijski „štanti“, največja značilnost pa so seveda že od daleč zelo prepoznavni (slovenski) obiskovalci.

Večina le teh mrzlično in masovno zbira na desetine in stotine reklamnih katalogov in cenikov pregrešno dragih plovil ter avtomobilov višjega cenovnega razreda, kar je postala že nekakšna zlizana folklora portoroške Internautice.

Slovenski navtični navdušenci tako s sejmišča ponavadi odidejo otovorjeni s številnimi vrečkami in propagandnim materialom, med njimi pa je zelo malo (potencialnih) kupcev ali resnejših poznavalcev navtičnega sveta. Na letošnji Internautici pa smo v tej masovni (anti)navtični ponudbi ugledali tudi atraktiven promocijski paviljonček bržkone najlepše in najbolj urejene (hrvaške) marine na Jadranu, ki se imenuje Marina Frapa, njen lastnik pa je član upravnega odbora NK Hajduk Franjo Pašalić.

Precej večja atrakcija kot razstavni prostor navtičnega sejma so ponavadi plovila v slovenski ali tuji lasti, ki so v času Internautice mirno zasidrana na prvem pomolu marine v Portorožu. Zanimivo, med imetniki najdražjih plovil še naprej prevladujejo slovenski igralniški mogotci, njihovi partnerji in prijatelji.

Vendar, Marina Portorož žal še vedno (nerazumljivo) ne premore normalnega, kaj šele prestižnega gostinskega lokala in druge ponudbe, ki jo pričakujejo že manj zahtevni domači jahtaši. Obe restavraciji v marini še vedno dihata nadvse zaostalo, nekako „jugoslovansko“, pa tudi vhod v marino in travnik pred njim sta že desetletja vendarle preveč „ruralna“.

Naročiti in dobiti zelo drago kavo in rogljič v času zajtrka v eni izmed dveh restavracij pa je že pravi podvig ali kar večji osebni projekt, saj neustrežljivi natakarji goste očitno postrežejo le na vsakih petnajst, dvajset minut.

Tudi zato je letošnjo zimo iz predrage in neprijazne portoroške marine vnovič pobegnilo kar nekaj lastnikov ali upraviteljev motornih jaht in čolnov pod slovensko ali tujo zastavo, preselili pa so se seveda v bližnje ali daljne hrvaške „pristane“.

Opatija, Vrsar, Umag, Poreč, Veruda (Pulj), Punat na otoku Krku ter srednja in južna Dalmacija so nove (stare) jahtaške destinacije, kamor so večinoma pribežali nekoč zvesti portoroški „ubežniki“.

Sploh pa sta, recimo za razvajene jahtaše, danes zelo blizu tudi Zadar ali Split, saj je nova avtocesta proti Dalmaciji velika pridobitev tudi za razvoj navtičnega turizma.

Žal niti majska Internautica ne more več reševati vse bolj žalostne podobe portoroške marine ...