Zaradi gradbene dejavnosti in posledično tudi vedno močnejših pritiskov na prostor ob novih zazidalnih območjih, gradnje industrijskih con ter gradnje različne infrastrukture je vedno več arheološke dediščine ogrožene. Poleg tega je mnogo najdišč prepuščeno na milost in nemilost plenilcem, vremenu ali pa so uničena v vojnah.
Tudi v Slovenija pride kar pogosto do uničevanja arheološke dediščine, saj sta arheologija in gospodarstvo pogosto v 'sporu'. Mnogo ljudi je mnenja, da arheologi samo zaustavljajo napredek, da so nepotrebni, saj ne počnejo nič pomembnega in lahko bi našteli še cel kup stereotipov.
Po drugi strani njihovi zagovorniki poudarjajo, da je poznavanje zgodovine izjemno pomembno. Navsezadnje v življenju velja pravilo, da tisti, ki ne poznajo preteklosti, ponavljajo napake svojih predhodnikov. Poznavanje lastne preteklosti vodi v trdnejšo povezavo naroda (večkrat sicer tudi v nacionalizem), dvigovanje narodne zavesti in vpliva na ohranjanje kulture. Poleg tega arheološka najdišča in izkopanine privabljajo turiste ter so v mnogih državah najbolj pomembni elementi turistične ponudbe.
V Sloveniji se je največ arheoloških ostankov uničilo med gradnjo avtocest in stanovanjskih blokov ali naselij. Posebno odmeven primer je bil pri gradnji poslovno-stanovanjskega kompleksa pri Mariboru, kjer so odkrili najdišče iz časa med 4. in 5. tisočletjem pred našim štetjem. Kljub odločbi Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), naj se zaradi izjemnih arheoloških najdb z delom takoj prekine, je gradbeno podjetje po naročilu investitorja nadaljevalo gradnjo poslovno-stanovanjska objekta in povzročilo nepopravljivo škodo. In takšnih primerov je samo v Sloveniji precej.
V svetovnem merilu niso stvari nič boljše. Fundacija Global Heritage Fund iz San Francisca je objavila seznam arheoloških najdišč, ki jim grozi, da bodo v nekaj letih izginile. Oglejte si jih, preden se to zgodi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.