Pisatelj in politik Ivan Tavčar se je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko v kmečki družini. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo. Kmalu je postal ena vodilnih osebnosti porajajoče se liberalne stranke, ki se je zavzemala za radikalnejšo politiko do avstrijske vlade. Tavčar je imel bogato politično kariero: postal je deželni in državni poslanec, nazadnje pa je bil ljubljanski župan. Tavčarjevo poznavanje kmečkega in meščanskega okolja se odslikava tudi v njegovih delih, med katerimi sta najbolj poznani Cvetje v jeseni in Visoška kronika.
Tematika zgodnjih pisateljevih spisov je tragika človeškega življenja, ki izvira iz ljubezni, globlje pa je motivirana z družbeno nepremostljivim položajem junakov. Glavna značilnost tega obdobja so povesti, novele in romani, katerih dogajanje je postavljeno v napol grajsko, napol vaško in izobražensko okolje, literarni junaki pa so mladi izobraženci, plemiči in tragične grofice. Sem se uvrščajo zlasti povesti Ivan Slavelj, Otok in struga, Mrtva srca in Ivan Solnce.
Kasneje je v središče njegovega zanimanja začela stopati zgodovinska preteklost, ki je osvobojena družabne zabavnosti in liberalne tendenčnosti. Tavčar je ustvaril slovensko kmečko novelo in povest, v katerih ne opisuje socialnih in bioloških značilnosti, temveč obče značilnosti človeškega doživljanja in usode. Med vsemi je gotovo najbolj poznana kmečka povest Cvetje v jeseni, v kateri pa se vseeno kaže idealizirana podoba kmečkega okolja.
Tavčar je povest pisal med prvo svetovno vojno, objavljena je bila leta 1917. Njena vodilna tema je nasprotje med meščanskim in kmečkim načinom življenja, ki ga pooseblja ljubezen med starejšim meščanom Janezom in mlajšim kmečkim dekletom Meto.
Čeprav je bila povest napisana v popolnoma drugačnih časih, bistvo življenja ostaja enako: le z naravo povezan (kmečki) človek še živi naravno, globoko in čustveno. Tavčarju je uspelo napisati brezčasno zgodbo. Aktualni so tudi njegovi pozivi k bujenju slovenske narodne zavesti in krepitvi vsenarodne sloge, so prepričani ustvarjalci muzikala.
Po povesti je bil leta 1973 posnet film s Poldetom Bibičem in Mileno Zupančič v glavnih vlogah, na glasbo Urbana Kodra in v režiji Matjaža Klopčiča.
K zrelim zgodovinskim povestim in romanom, ki prikazujejo obče veljavne sile in zakone človeškega življenja, sodijo povest Vita vitae meae, Grajski pisar in roman Visoška kronika, ki ga literarni zgodovinarji razglašajo za njegovo najpomembnejše delo.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.