Tujina

Icarus 3 s helijem na pot proti zvezdam

Ljubljana, 08. 06. 2011 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

O Icarusu se je že veliko govorilo, pa vendar je ideja o črpanju pogonskega goriva zunaj Zemlje nova in zelo zanimiva. V našem osončju je helijevega izotopa v izobilju in se kar sam ponuja za primerno gorivo.

O potovanju med zvezde sanja večina znanstvenikov, ki so v panogi vsaj malo povezani z vesoljskimi poleti, astronomijo in drugimi futurističnimi tehnologijami. Z današnjimi pogoni na trda goriva je utopično razmišljati, da bi realno dosegli najbolj oddaljene planete in kvazi planete, kaj šele najbližje zvezde. Z največjo hitrostjo, ki smo jo dosegli do sedaj (70 km/s), bi do najbližje zvezde (Proksima kentavra) potovali kar 18.000 let.

Zato se že desetletja govori o alternativnih pogonih z velikanskim potiskom. Do sedaj najbolj znani in izvedljivi pogon je fuzijski, kjer se zlivata jedri vodikovega izotopa devterija in helija 3. Slednjega je na Zemlji izredno malo, zato so snovalci projekta Ikar prišli na genialno idejo, ki bi lahko bila izvedljiva tudi z današnjimi tehnologijami.

Preberite si, kako bi človeštvo za dolgo pot v vesolje pridobilo prepotrebno gorivo.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

tinetone
08. 06. 2011 13.09
@NightStalker grki niso bili kaj prida znanstveniki ker je bilo zanje znastveno raziskovanje kot ga pojujemo danes (treba je kakšen poizkus narediti) silno nepriljubljeno grko je bilo fizično delo pod nivojem in so ga delali sužnji bilo je nekaj svetlih izjem ampak ti so bili večinoma iz kolonij in torej sploh ne grki ampak naturalizirani konstruktostvo so rimljani obladovali bolše od grkov... sicer je pa glavni problem dolgo obdobje srednjega veka ki je zavrlo razvoj in uničilo dotedanje dosežke
ochi
08. 06. 2011 10.50
2 odstavka. res smo razviti.
Iluzionist
08. 06. 2011 09.34
če bi namesto letalonosilk in tankov gradili vesoljske ladje, bi danes že dosegli planete.. če bi bili rimljani tako dobri znanstveniki, kot so bili grki, bi danes že prišli do prvih zvezd..
papasmurf
08. 06. 2011 09.29
kakšne kvazi planete? :)
tinetone
08. 06. 2011 09.29
nja če računamo, da fuzijski reaktor še ne deluje potem težko rečemo z današnjo tehnologijo... pa fuzijski reaktor ni pogon ampak energijski vir me zanima na kakšen pogon bi šlo to
spet-jest
08. 06. 2011 09.21
a neb raj počakal še kkšnih 200 let, pol bo pa itak sam še:beam me there scotty, pa bomo teleportirani glih kamr kol bomo hotl. lohk tud na tisto takrat že zastarelo škatlo, k jo bomo puslal u vesolje čez kkšnih 30 let in k bo takrat pršla glih dobr vn iz našga sončnga sistema, tko de bomo lohk mal posadko zamenal, k jim bo do takrat že pošten dougcajt ratu. lohk bi pa tud tele marsoučke, al kar so že, k jih skoz pousod videvajo okol letat uprašal, kako se mal hitrej frči kt znami mi do zdej, lohk de bi pa povedal, če bi jih prou lepo prosil.
ukrooo7
08. 06. 2011 08.27
pa nisi ti tako glup kao izgledaš ;))
Raztezje
08. 06. 2011 07.45
Uh, v tem koncu vesolja, je vse tako daleč. Nekateri se sprašujejo tudi, če se danes splača poslati na pot vesoljsko ladjo, ki bi za potovanje porebovala na desettisoče let, če bodo čez 50 let iznašli nov pogon, ki bi za enako potovanje potreboval le nekaj tisoč let. Takšnen koncept, kot so si ga zamislili s tem Icarusom-3, se mi zdi že boljša ideja, takšno plovilo bi bilo tudi lažje. Lahko bi začeli dolgo potovanje tudi tako, da bi si postavili bazne postaje, na poti do najbližje sosedne zvezde. Recimo na asteroidih. Itak bi jih rabili tudi za razne raziskave in če bi šlo kaj narobe. Recimo vrsta ogromnih asteroidov, na katere bi pritrdili tudi pogon, za popravljanje smeri, kot gorivo pa bi uporabili kar material iz njih samih ter izotope iz okolice in sončno ali energijo iz reaktorjev, za napajanje z energijo. Pravzaprav bi se to obneslo tudi v našem osončju, za raziskave planetov.