Hawking je povedal, da črne luknje, te mogočne, skrivnostne črvine, nastale iz nekdanjih zvezd, ne uničijo vsega kar pogoltnejo, temveč lahko izbruhajo tako materijo kot energijo v spremenjeni obliki.
Rešitev 'Hawkingovega' paradoksa
Hawkingova radikalno nova teorija, ki jo je predstavil na 17. konferenci o splošni relativnosti in gravitaciji v Dublinu, je vrhunec njegovih prizadevanj, da bi pojasnil osnovni paradoks v znanosti, namreč, kako lahko črne luknje uničijo vso sprejeto energijo in materijo, kakor je tudi sam dolgo časa verjel, ko pa subatomska teorija pravi, da taki elementi v nekakšni obliki morajo preživeti.
Hawking odgovarja, da črne luknje sicer ohranijo svojo vsebino eone dolgo, vendar se same sčasoma izrodijo in umrejo. Ko se črna luknja razgradi, pošlje svojo preoblikovano vsebino nazaj v neomejeno vesolje, od koder je prišla.
Razočaranje za ljubitelje SF
V preteklosti je 62-letni Hawking ponujal možnost, da izginjajoča materija potuje v novo paralelno vesolje znotraj črne luknje, kar je tudi osnovna predpostavka večjega dela vizionarske znanstvene fantastike. "Ne obstaja nobeno novo vzporedno vesolje, kot sem nekoč mislil. Informacije ostanejo čvrsto v našem vesolju. Žal moram razočarati ljubitelje znanstvene fantastike, vendar se informacije ohranjajo. Črne luknje ni mogoče izkoriščati za potovanja v druga vesolja," je Hawking z nasmehom dejal v svojem govoru in dodal: "Če skočite v črno luknjo se bo energija vaše mase vrnila v naše vesolje, vendar v izmaličeni obliki. Ta spremenjena oblika bo vsebovala podatke o tem, kakšni ste bili, vendar bo neprepoznavna."
Hawking je vesel, da je rešil problem, ki ga je mučil skoraj 30 let, čeprav je odgovor manj razburljiv kot njegova prejšnja alternativa.
Hawking je bil v 70-ih letih začetnik razumevanja črnih lukenj, v svoji prejšnji teoriji pa je vztrajal na tem, da črne luknje oddajajo sevanje, vendar nikoli ne 'izkašljajo' nobenega sledu o materiji, ki so jo pogoltnile. Ta pogled je nasprotoval subatomski teoriji in njenem teoremu, da materija ne more biti nikoli popolnoma uničena.
Hawkinga, profesorja matematike na Univerzi v Cambridgeu, je v mednarodno slavo izstrelila njegova velika uspešnica z naslovom Kratka zgodovina časa, v kateri je poskusil širši javnosti pojasniti najbolj zapletene koncepte delovanja vesolja. Kljub temu, da je zaradi bolezni od svojih dvajsetih let paraliziran in priklenjen na invalidski voziček, potuje in predava po vsem svetu.
