Hawking: Nekoč bomo lahko potovali v prihodnost
Znanstvenik Stephen Hawking meni, da bodo ljudje enkrat v prihodnosti morda lahko potovali v času, naravne zakonitosti pa naj bi dovoljevale le potovanje v prihodnost, ne pa tudi v preteklost.
Slavni teorijski fizik, o katerem so posneli novi dokumentarec, tako pravi, da bodo vesoljske ladje v prihodnosti lahko razvile tako visoke hitrosti, da se bo za potnike na krovu čas dejansko upočasnil.
Ob tem je dodal, da se je do sedaj izogibal razpravam o potovanjih v času, saj se je bal, “da bi ga označili za čudaka“. Ta tema je nekoč v strokovnih krogih veljala za 'znanstveno krivoverje', a se je to spremenilo. “Danes nisem več tako previden,“ še pravi Hawking.
En dan na ladji = en dan na Zemlji
Po njegovem mnenju naj bi sicer vesoljska plovila, ki bi potovala skozi čas – a le v prihodnost –, 'prelomila' relativnostno teorijo Alberta Einsteina, ki razlaga, da gravitacija ni sila, temveč posledica ukrivljenosti prostora-časa. Plovila naj bi za dosego polne hitrosti, ki po njegovm mnenju znaša 98 odstotkov hitrosti svetlobe (ta znaša 299.792.458 metrov na sekundo ali 1079 milijonov kilometrov na uro), potrebovala šest let, en dan na taki vesoljski ladji pa naj bi bil časovno ekvivalenten enemu letu na Zemlji. Potniki naj bi s tako hitrostjo lahko dosegli skrajni rok galaksije v 'pičlih' 80 letih. Glavna ovira pri takem potovanju naj bi bilo gorivo, zato bi morala biti plovila dovolj čvrsta, predvsem pa velika, da bi imela dovolj prostora za hrambo.
Hawking sicer zavrača idejo o potovanju v preteklost, saj ta krši temeljno pravilo o tem, da je vzrok vedno pred posledico. Tako dejanje bi zato ljudem omogočilo, da 'zanikajo' sami sebe oziroma se naredijo nemogoče. Preprosti primer tega je človek, ki odpotuje nekaj let v preteklost in tam ustreli samega sebe.
Tisti, ki bi v prihodnosti morebiti potovali v času, bodo morali ob vrnitvi domov morali sprejeti, da je na Zemlji preteklo precej več časa, kot pa so ga doživeli sami – morda celo več kot milijon let! (Foto: Reuters)
Znani fizik Brian Cox, tudi profesor na univerzi v Manchestru, načeloma podpira Hawkingove teorije, a pravi, da je treba pri razumevanju upoštevati nekaj ovir. “V pospeševalniku delcev lahko že sedaj vidimo, kako se pri delcih, ki potujejo z veliko hitrostjo, čas upočasni. Ko smo v hadronskem trkalniku v Cernu pospeševali majhne delce do 99,99 odstotka hitrosti svetlobe, je čas poti, ki so ga ti občutili, znašal eno sedemtisočino časa, ki smo ga zaznali mi,“ trdi Cox.
Ob tem še doda: “Če bi lahko zgradili dovolj hitre vesoljske ladje, bi lahko te dosegle druge zvezde v času življenjske dobe posadke, a na Zemlji bi v tem času preteklo kar 2,5 milijona let."
V dokumentarcu Vesolje Stephena Hawkinga (Stephen Hawking's Universe), ki bo na televiziji premierno prikazan prihodnji teden, je znanstvenik ponudil tudi z nekaterimi drugimi zanimivimi trditvami. Ena izmed njih je ta, da Nezemljani zagotovo obstajajo, toda namesto da si jih želimo najti, bi se morali izogniti vsakršnemu stiku z njimi.
Hawking pravi, da en dan na vesoljski ladji, ki potuje s hitrostjo svetlobe, pomeni eno preteklo leto na Zemlji. (Foto: Reuters)
Povezani članki
Glasuj
Potovanja skozi čas so rezultat napačnega pojmovanja o tem kaj je prostor-čas.
Mi še dogo ne bomo doživeli potovanja skozi čas, kar pa ne pomeni,da je nemogoče. Hawking je TEORIJSKI fizik. Mimogrede je teorija nekaj, praksa pa drugo! Bukle v roke !! :D LP pa brez zamere ;)
Včasih, in nemlokrat dobiš vtis, da običajni ljudje vedo več(pa niso študirali nekih znanosti, po vnaprej programiranih programih, ki so zato ustrezno omejeni) kot pa uradni znanstveniki, ki očitno razmišljajo z vsem druhim, razen z lastno glavo.
Alternativne različice znantvenih področij so veliko bolj zanimive, in verodostojne, od šolskih verzij, ki so resnično obžalovanja vredne, preveč napak in prirejenih zadev vsebujejo.
Če so res tako resni, ne glede na področje, zakaj potem prihajajo ven s takimi veleumi, da bi se jih še povprečni otrok sramoval, brez malo zdrave logike.
Takih podnih nesmislov in naspol zadev se prebral kar nekaj, različnih, in človek se ne more drugo kot na smejat, in se res vpraša kaj ti ljudje v resnici počnejo, da vidijo očitnega, pa se imajo za nevem kakšne zantvenike, čeprav je res, da so mnogi prisiljeni v potvarjanje resnice in dejstev, je pa dovolj neodvisnih 'alternativnih' znantvenikov in razikovalcev, ki pa niso po tem vplivom. Alternativne različice znantvenih področij so veliko bolj zanimive, in verodotojne, od šolskih verzij, ki so resnično obžalovanja vredne, ni čudno da vsaka generacija ve manj, kar ni naljučje, za tem je obsežen program.
Že veliko je otrok, ki venomer popravljajo učitelje, za katere, ki se ne zavedajo lastnega početja, je to moteče. In če se vsi izobražujejo na takem zgrešenem konstruktu šolskega sistema, se posledično ne zavedajo napak v učni snovi, potem sami delajo napake, kar je še toliko huje, če so od njih odvisna človeška življenja. Zanimivo je, da mnogim kljub dolgemu delovnemu stažu, še vedno ne pade na um, da je nekaj narobe. Značilen primer je zdravljenja raka s kemotetrapijo, s sevanjem, itd. Splošno znano je, da so to povsem napačni načini zdravljenja, le zdravnikom, po vseh teh desetletjih in več še ni jasno, enako splošno znano da so diabetesi presnovna bolezen, kot raki, in še vrsta drugih bolezni, da se potemtakem ne zdravijo z inzulinom, oz, določenimi zdravili. In še in še je takih primerov, a zdravniki še vedno niso dojeli, tako globoko so zamreženi v svojo doktrino. In da ne govorimo o psiholoških vzrokih in na tej osnovi se tudu zdravijo.
V medicini, kje se veliko kopja lomi na bolnikih, lahko srečamo kar nekaj ti. začaranih krogov, mnogi pacienti ne ločijo med pojmoma zdraviti in pozdraviti, prvi je profitabilen drugi ne, prvi vodi v drug začaran krog jemanja zdravil, katerih stranski učinki niso naključni, zaradi katerih spet se jemlje druga zdravila. Posledice poznamo. K zdravniku gremo, da bi pozdravili, ne zdravili, cilj slednjega je zdravljenje, ne pa tudi pozdravljenje, ni čudno da ne katere vrste zdravljenja, ki za povrh pregrešno draga, in celo napačna, trajajo nenormalno nelogično dolgo. Edina prava odločitev je nazaj k naravi, ta ne pozna neozdravljivih bolezni.
Neverjetno kako je uradna doktrina nekatere, ali marsiketere zadeve zapletla, čeprav so v resnici zelo preproste. Potem pa se ti nek veleum pride ven s takšno, da se lahko nasmeješ, če ne drugemu, očitnemu pomanjaknju zdrave logike dotičnega veleuma.
Saj ravno v tem je zanka, čas z vrtenjem planeta nima kaj veliko, z njegovo nihajno frekveco pač, in za časa naše tega življenja je čas opazno pospešil, Zemlja pa dvignila svojo vibracijo in jo še dviguje, magnetni poli pa premikajo h končnemu položaju, vmes še sledi ustavitev vrtenja planeta in nadaljevanje vrtenja v nasprostno smer. V preteklosti se je to že večkrat zgodilo, cel svet pozna pričevanja, in ima zapise.
Obči fizikalni zakoni, enostavno niso več dovolj, čas za kvantno fiziko, in druga znanja tega in višjega nivoja v OŠ. Sicer pa novodobni otroci o tem in onem vedo veliko, ne rabijo neke klasične šole, ker itak ni po nihovem okusu, in jih preveč omejuje.
Kak naj vem kaj se bo zgodilo ce nekoga posljemo v prihodnost, nobeden ne ve!! Prosim nehajte z vasimi neukimi komentarji.. Ce se vam niti malo ne sanja kaj naj bi dimenzija sploh bila, prosim bodite tiho. Šur, lahko bi brez pardona rekel da je to en kup navadnega sci-fi sranja, ce ne bi imel niti malo pojma o cem se gre.. Dejstvo je da so tile ljudje resni znanstveniki ki se celo zivljenje ubadajo s takimi zadevami, kdo ste vi da lahko njihove teorije kar tak oznacite za navadno bedarijo? Kdo je pred 100 leti verjel da bomo nekoc posiljali sonde ven iz nasega osoncja?
Dajte se no malo potrudit in si preberite eno fajn knjigo ki se ubada ravno s temi in podobnimi zadevami: Tkanina vesolja - Brian Greene. Za 3k jo dobite na vsaki pumpi, madona..
lp

















