Kot je v tokratnem javljanju dejal Stane Klemenc, je odprava od ponedeljka do danes potekala podobno kot prej pet dni. "Vsak dan neulovljiva obzorja in lepo vreme. Vidiva vseskozi obzorje okrog in okrog sebe, a ga ne moreva uloviti,“ je lepote tega ledenega otoka malce bolj pesniško opisal Stane.

Pogled na oddaljeno obzorje in neskončna belina tega največjega otoka na svetu (Foto: Stane Klemenc)

Od ponedeljka do danes sta naredila 75 kilometrov in sta od točke, kjer od notranjega ledu zavijeta proti obali, oddaljena okoli 115 kilometrov. Vreme sta imela vse dni lepo, dopoldan veter, popoldan pa mirno. Jutranje temperature so okoli 20 stopinj Celzija pod ničlo, popoldan, od 17. do 18. ure, je najtopleje (okoli 7 stopinj pod ničlo) in mirno, okoli 20. ure zvečer, ko se končno odpravita k počitku, pa okoli minus 15 stopinj Celzija. Snežne razmere so bile v ponedeljek slabe, saj sta imela od pet do deset centimetrov mehkega snega, v torek in sredo je bil sneg trd, pihan, zato so sani lepše tekle, pravi Stane. Težave so jima povzročale le snežne 'zastruge', ki so podobne brazdam na zorani njivi in lahko zelo ovirajo vleko sani.

Člana tako imenovane bohinjske odprave - Stane Klemenc in Andrej Podlipnik (Foto: Dare Čekeliš)

Zdaj sta 1980 metrov visoko, od začetka odprave do te točke pa sta naredila okoli 414 kilometrov zračne razdalje. Hude dnevne napore in delo od 7. do 22. ure dobro prenašata. "Vsak dan pojeva več, tako da sva še kar v formi,“ pravi Stane. Počitka nista imela že devet dni, saj ni bilo viharja. Zadnji vihar, ki ju je ustavil in jima omogočil, da sta si malo odpočila, je bil pri opuščenem radarju.

Zdaj je cilj že precej blizu in vsak dan bolj realen, pravi Stane, vendar je rezultat še vedno močno odvisen od vremena in razmer.