Globoki dekolteji in hektolitri piva

Nekaj zgodovine
Festival se je začel 18. septembra, odprl pa ga je župan mesta Christian Ude, ki je v lesen sod s kladivom zabil pipo. S tem dejanjem se je začelo masovno točenje piva, po čemer je Oktoberfest najbolj znan, a verjetno niste vedeli, da glavni element prvega festivala ni bilo pivo, ampak konjske dirke. To je bilo davnega leta 1810, ko je bavarski princ Ludvik, kasneje znan kot kralj Ludvik I., pet dni po poroki s princeso Terezo Saško organiziral veliko javno praznovanje, na katerem je bilo v ospredju prav tekmovanje s konji. Prireditev je tako uspela, da so se v mestu odločili, da jo ponovijo prihodnje leto. Vse skupaj je kmalu postalo tradicionalno, iz leta v leto je trajalo več dni, konjske dirke kot osrednji element pa je zamenjalo pivo. Večji del festivala je bil sčasoma zaradi vremena prestavljen na september, a je ime Oktoberfest ostalo. V svoji dolgi zgodovini je bil odpovedan le 24-krat, ponavadi zaradi vojne ali epidemij nalezljivih bolezni.

Osrednje prizorišče dogajanja je park Theresienwiese, ki se razprostira na kar 420.000 kvadratnih metrov. Čez leto bolj ali manj sameva, kar se spremeni s pripravami na Oktoberfest. Večina objektov in zabaviščnih atrakcij je namreč montažnih, čeprav na prvi pogled delujejo prav impresivno – še posebej to velja za razgledno kolo, ki nudi obiskovalcem najlepši pogled na dogajanje “tam spodaj“. Poleg gigantskega kolesa, katerega glavna slabost je, da se prepogosto ustavlja, lahko preizkusite tudi številne druge naprave od najrazličnejših vlakov smrti, tradicionalnih “ringelšpilov“, električnih avtomobilčkov, tekočega traku, svoji dragi ali sinu pa lahko tudi pristreljate kakšnega plišastega medvedka. Še posebej veliko je hiš groze.

Hrana ni nekaj najboljšega
Med sprehajanjem boste opazili veliko število najrazličnejših stojnic, od tistih, ki prodajajo spominke vseh vrst, medene srčke in ostale sladke dobrote, med katerimi s svojim vabljivim vonjem najbolj izstopajo praženi mandlji. Seveda na skoraj vsakem koraku pridejo na svoj račun tudi tisti z bolj praznim želodcem, a za hitro hrano (predvsem klobase z zeljem oziroma praženo čebulo) je težko reči, da je okusna. Domačini pravijo, da hrana nasploh v mestu ni dobra, saj je pripravljena precej “na hitro“ za številčno masovne turiste, ki jim je – ko so pijani – tako ali tako vseeno, kaj jedo.

Šotori, v katerih se čez dan odvija glavnina zabavnega dogajanja (če hočete pijančevanja, petja in plesa), se med vsemi stojnicami in drugimi zgradbami skorajda zgubijo, čeprav je res, da so postavljeni nekoliko bolj v notranjosti parka. Velika večina ima prostor za sedenje tudi zunaj, a pravi občutek Okroberfesta boste dobili znotraj. Vrata odprejo okrog 9. ure zjutraj, zapolni pa se ob popoldanskih urah, ko Münchenčani končajo službo. Ob tem je treba vedeti, da je velika razlika med tem, ali imate mizo rezervirano ali v šotor pridete na lastno pest. V tem primeru morate biti med tednom tam že okrog poldneva, kajti nerezerviranih miz je malo, zato se hitro zapolnijo. Če se le da, se tja odpravite čez teden, ko je gneča manjša. Domačini pravijo, da je od ponedeljka do četrtka boljše vzdušje ne le zaradi manjše gneče, ampak tudi dejstva, da v teh dnevih pridejo tisti, ki se resnično hočejo le zabavati, ob koncu tedna pa pridejo vsi. Da človek dobi mizo, je seveda močno odvisno tudi od tega, ali ima s seboj enega prijatelja ali desetčlansko družino oziroma družbo.

Večina miz je rezerviranih
Ko boste dobili mizo, ste opravili že “pol posla“, saj boste le tako lahko naročili pivo in ostale dobrote. Postrežba je zelo hitra, natakarji in natakarice pa so pri delu neverjetno dobro organizirani. Nemci so znani po tem, da ničesar ne prepuščajo naključju, radi imajo red, zato niti ni presenetljivo, da mora strežno osebje pred festivalom opraviti zahtevne priprave, ki trajajo kar nekaj časa. Strežejo tako moški kot ženske, tudi slednje pa lahko v rokah brez težav nesejo naenkrat tudi do deset litrskih kozarcev, kar v teži pomeni kar slabih 20 kilogramov! Zaradi velike gneče je prava umetnost tudi nošenje velikih pladnjev s pečenimi piščanci in drugo hrano.

Odločitev, kateri šotor obiskati, je odvisna povsem od obiskovalca. Na voljo so majhni šotori z nekaj deset sedeži in največji, v katerem lahko sedi skoraj devet tisoč ljudi. Če od letos povsod velja prepoved kajenja (kljub enoletnemu prehodnemu obdobju), se šotori razlikujejo po varnostnih režimih in nasploh toleranci do “razgrajanja“. Pred nekaterimi šotori vas tako temeljito pregledajo, spet drugje na vratih ni nobenega varnostnika. Podobno je znotraj – v nekaterih šotorih lahko stojite na klopeh in mizah. Tudi če boste polili kakšen deciliter piva, vam ne bo noben varnostnik ničesar rekel. Spet drugje vas bodo možje v rdečih opravah hitro opozorili, da morate sesti nazaj na klop, sicer “boste morali zapustiti prizorišče“.

98 odstotkov pijač predstavlja pivo
Od kod prihajate, na Oktoberfestu ne šteje veliko. Pomembno je, da se hočete zabavati in imate denar. Obiskovalci resnično prihajajo s celega sveta. Poleg gostov iz Evrope (veliko je predvsem Angležev in Italijanov) prevladujejo Američani, kar nekaj pa je tudi Japoncev. Največ je seveda Nemcev, še posebej domačinov. Na koncu festival, ki traja med 16 in 18 dni, obišče okrog šest milijonov ljudi, ki popijejo približno prav toliko litrov piva. Podatki iz leta 2007 npr. kažejo, da je bilo vsega skupaj popito 6.940.600 litrov pijače, od katere so borih 126.900 litrov predstavljale brezalkoholne pijače. Poleg piva se v šotorih (zanemarljivo, a vendarle) pije brezalkoholno pivo in mešanica kokakole ter oranžade.

Cene so seveda kar pošteno zasoljene – za liter piva je bilo treba letos odšteti med 8,4 in 8,9 evra, prigrizek v podobi pečenega piščanca ali pire krompirja z majhnim zrezkom pa je stal krepkih deset evrov.

Kaj ujame uho?
Glasba je prav tako eden pomembnih elementov Oktoberfesta. V šotorih, še posebej tistih največjih, skrbijo za udarne ritme godbe na pihala, ki pa ne igrajo le bavarskih koračnic, kot bi sprva pomislili. Okrog poldneva resda začnejo z njimi, a bolj ko je ura pozna, bolj začnejo igrati “party music“ (zabavno glasbo), kot nam je povedal vodja ansambla v enem izmed šotorov. Udarnost glasbe je premosorazmerna ne le z urnimi kazalci, ampak tudi količino popitega piva glasbenikov. Okrog petih popoldne naprej je tako mogoče slišati številne znane evergreene od Rolling Stonesov, Beatlov, Queenov do predelanih aktualnih uspešnic, kot je Waka Waka pevke Shakire. Zaradi tega pojejo vsi, kar še bolj zbliža obiskovalce.

Šotori svoja vrata zaprejo ob 23. uri, ko se lahko odpravite spat, tisti, ki so še pri močeh, pa se lahko odpravijo na kakšno drugo zabavo, ki jih je v času Oktoberfesta po Münchnu precej.
Drug dan lahko “ponovite vajo“, za tiste, ki pogosto izgubijo kakšno stvar, pa priporočamo obisk kleti, v kateri domuje središče za izgubljene in najdene stvari. V kar veliki sobi s številnimi policami in predali nam je upravnik dovolil kratek ogled in res je bilo kaj videti. Največ je seveda kosov oblačil, zato vse skupaj izgleda kot dobro založena trgovina z oblekami. Jaken, puloverjev, jopic je največ, kar nekaj pa je tudi ženskih torbic. Zelo veliko je avtomobilskih ključev, ročnih ur, najrazličnejšega nakita, fotoaparatov, največ pa je mobilnih telefonov. Seveda je mogoče najti tudi bolj “eksotične“ predmete, kot so noži (?!), “voki-toki“ ali kompas ... Upravnik nam je zaupal, da vse predmete hranijo tri mesece, nato pa jih prodajo ali uničijo.

Oktoberfest je vsekakor vreden obiska – če ne vsako leto pa vsaj enkrat v življenju. Kako živahno je na letošnjem Oktoberfestu si oglejte v zanimivem video prispevku, vrednem ogleda!