Za ljubitelje vrhunske hrane je poskrbel eden najbolj cenjenih slovenskih kuharjev Igor Jagodic, dobitnik številnih kuharskih nagrad, ki se lahko pohvali, da si je kuharsko znanje nabiral tudi v eni najboljših restavracij na svetu, danski Nomi.
Jagodic je pripravil šest hodov, od predjedi, glavnih jedi do sladice, vsako jed pa je osebno predstavil. Na koncu so postregli še z izborom sirov.
Večer v Stolpu strelcev je sicer vodila vinska gurujka Mira Šemić, ustanoviteljica vinske šole za ženske, poznavalka vin Avstralije in Nove Zelandije ter vrhunska sommelierka z uradnim nazivom sommelier 3. Šemićeva, ki ima tudi svojo vinsko šolo, je za ekskluzivni večer izbrala zrela vina starejših letnikov v tujini najbolj znanega slovenskega vinarja Aleša Kristančiča z Brd. Ta je znan po svojih inovacijah, od zorenja v hrastovih sodih do macerirane penine in uporabe lastnih kvasovk.
O izbranih vinih ...
Gostom so najprej natočili kozarec penečega vina puro rose 2002 (sorta grozdja modri pinot), sledila pa je rebula 2000 in posebno vino lunar 2007, ki je prav tako nastalo iz sorte rebula. To vino zlatorumene barve je gotovo nekaj posebnega, saj fermentacija poteka na celih, ne iztisnjenih jagodah grozdja. Vino je nefiltrirano in ga ustekleničijo neposredno iz sodov – ob polni luni, od koder je dobilo tudi ime. Zaradi usedline je zelo pomembno, kako se skladišči.
Kasneje so v kozarce natočili še veliko belo 2002 iz rebule (70 odstotkov), sauvignona (20 odstotkov) in sivega pinota (10 odstotkov), ki se je v francoskih hrastovih sodih staralo tri leta in pol.
Za belimi so sledila rdeča vina: modri pinot 1997, merlot 1994, nazadnje pa še veliko rdeče 1995 (mešanica merlota, cabarnet sauvignona in modrega pinota). Ker se rdeče vino stara dlje, ga je Kristančič pustil v sodih šest let.
''Slow food'' stregli pet ur
Prva jed oziroma hladna predjed po imenu pozdrav iz kuhinje je bila še nekoliko ''martinovo'' obarvana. Postregli so z račjim mesom in pistacijo, račjimi jetri, rdečim zeljem in redukcijo rdečega vina.
Topla predjed je obsegala pečeno in marinirano peso, redukcijo rdeče pese, med, starani balzamični kis, mladi kozji sir, peno mladega kozjega sira in zelišča.
Sledila je prva glavna jed: prašičji rep, postrežen z bučnimi njoki in tartufi.
Za glavno ribjo jed si je Jagodic zamislil poširan file zlatovščice, hrustljavo ocvrt tatar zlatovščice, pire krompirja in česna, čips krompirja in česna, ikre zlatovščice in olje drobnjaka.
Druga glavna jed je bila divjačinsko obarvana – meso srne, začinjeno s solnim cvetom, kot prilogo pa so postregli pire iz krebuljice, kroket krebuljice in črne orehe.
Sladica je bila prav tako razkošna: ''panna cota'' (gre za italijansko kremo iz smetane, mleka, sladkorja in želatine), ''ganache'' (gladka in žametasta zmes čokolade in smetane) kostanja in temne čokolade, kutinov sladoled in ajdov drobljenec z dvema vrstama pene, kostanjevo in jogurtovo.
Kot se na splošno prileže k dobremu vinu, je bilo na koncu mogoče pokusiti še nekaj vrst sirov: eden je bil izdelan iz kravjega mleka, trije iz ovčjega, na krožnikih pa je bil tudi zorjeni brie.
Tovrstna kulinarična izkušnja je brez dvoma nekaj posebnega. Porcije so seveda manjše (in dražje), a v ospredju so druge stvari, kot je kakovost hrane, eksotične kombinacije in pa izjemno sozvočje različnih okusov. Tovrstni kulinarični dogodki so v prvi vrsti namenjeni temu, da človek v hrani predvsem uživa, ne le si z njo napolni želodec – čeprav lačen prav gotovo nihče ni odšel domov.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.