FOTO: Slovenski rekorderji znova tudi v svetovnem vrhu

Tudi to leto je bilo polno naskakovalcev rekordov. Letos je meje zmogljivosti preiskušalo več kot 65.000 oseb in združenj, v knjigo rekordov pa se je uspelo vpisati 4.000. Med njimi tudi 21 Slovencem.

"Idejo za rekord sem dobil že kar nekaj časa nazaj. Organizirali smo nek ekstremni dogodek s kajakom, pa smo hoteli še wakat na divjih vodah. Omenil sem, da bi lahko postavili še kakšno rampo glede na to, da se s tem ukvarjam amatersko. Ko sem ugotovil, da je rekord za deskanje po plavajoči rampi samo 30 metrov, sem si rekel, da ga lahko podrem. Priznam pa, da sem s 110 metrsko rampo malce pretiraval, kar je po mojem še en rekord, ki pa ne bo priznan, saj ga nismo prevozili. Mislim pa, da bi se ga dalo podreti, če bi imeli boljše pogoje. Naredil sem slabih 47 metrov," nam je ob predstavitvi slovenske izdaje knjige Guinness world records 2012 povedal Borij Levski, ki pa je imel pri postavljanju kar nekaj problemov.

"Najprej smo rekord želeli postaviti na Ljubljanici, pa nam tega niso pustili, češ da imajo v prestolnici že tako ali tako preveč rekordov. Zato smo odšli na Ptuj. Tisti dan je šlo vse narobe. Imeli smo slabo vreme, rampa se je zvila, deska mi je počila, bil sem zelo utrujen, poleg vsega pa je šepala še organizacija," dan d opisuje lastnik rekorda za najdaljše deskanje po plavajoči rampi (45 metrov) in dodaja, da bo morda s 100 metri poskusil še enkrat.

Kot pravi Borij, mu ne gre toliko za željo po vpisu v knjigo rekordov kot po rekordu, doseganju ekstremov. "Že lani sem pomagal prijatelju pri enemu rekordu, letos imam svojega, pomagam pa še enemu prijatelju, da ga doseže,"  nam je povedal rekorder, vsem ki si želijo postaviti rekord pa svetuje, naj ga, a naj se zavedajo da se 'brez muje še čevelj ne obuje.'

"Če mislijo, da so nekaj posebnega ali da lahko nekaj presežejo, naj poskusijo. Jaz bi zelo rad videl, da bi kdo presegel moj rekord. Z veseljem bi mu tudi priskočil na pomoč. Mora se premikat meje, če ne drugega vsaj zato, da se nekaj dogaja. Vsaj meni en rekord ni dovolj."

Mateja Hočevar iz plesne šole Urška je povedala, da so rekord največje četvorke (7244 plesalcev) podrli že četrto leto zapored (v lasti imajo tudi rekord največje četvorke na več lokacijah (27.280 plesalcev), a da to ni njihov glavni motiv za ogranizacijo omenjene prireditve.

"Prioriteta je, da maturanti oz. študenti pridejo zaplesati, se zabavati. Vpis v knjigo rekordov je pravzaprav dokaz vsakoletnega prihoda uvdeležencev. S tem vidimo, da imajo radi tovrstno zabavo."

Ultramaratonski kolesar Marko Baloh je letos lastni rekord izboljšal za 13 kilometrov. "Ultrakolesarska zveza ima dva posebna rekorda, za zunanje in notranje piste in jaz sem postavljal oba. A pri Guinnessu te razlike ne vidijo, tako da je izpadlo, da podiram le svojega, v bistvu sem pa podiral rekord nekega Američana, ki je precej nižji od mojega, podrl sem ga za okoli 40 kilometrov.

"Ko smo se leta 2003 lotili postavitve prvega rekorda, smo za vso dokumentacijo potrebovali precej časa, zdaj pa to že obvladamo, tudi internet je naredil svoje, tako da če kdo potrebuje pomoč pri tem, naj me kar povpraša. Z veseljem mu bom pomagal," nam je povedal Baloh in nam zaupal, da je na priznanje rekorda čakal kar dva, tri mesece (če bi ga želel dobiti prej, bi moral plačati okoli 300 funtov, za kar pa se ni odločil).

"Ko ga dobiš, je občutek zelo dober. Sploh pri prvemu je bil ta še toliko bolj izrazit. Ko sem ga drugič postavljal – mislim da - leta 2008 je bila v knjigi celo moja fotografija, kar je sploh ena velika čast, saj to pomeni, da si v vseh knjigah na svetu in to doma še posebno hranim," je za naš portal povedal Marko in dodal, da ima doma tudi eno knjigo rekordov iz 80-ih let prejšnjega stoletja in da jo je v mladosti zelo rad vzel v roke.

Ultrakolesar ima v načrtu podrtje še enega rekorda, a tokrat ne bo naskakoval svojega. "V okviru matične zveze imamo tri rekorde. Dva od teh že imam, tretjega pa še ne. Gre za 24 ur kolesarjenja po cesti. Najverjetneje bom to storil v Moravskih toplicah, kjer je kolesaril že Jure Robič in je že vse izmerjeno in homologirano. Ne vem pa še, kdaj se bom lotil izziva. Veliko je odvisno od udeležbe na RAAM-u oz. od finančnih sredstev zanjo, saj je tak podvig zelo drag. Je pa zmaga na tej preiskušnji moj glavni, še nedoseženi, cilj," nam je zaupal Marko, ki je v letošnjem letu prekolesaril že 27.000 kilometrov. V načrtu pa ima tudi izdajo biografije.

V knjigi za leto 2012 je tudi rekord za najdaljši ristanc na svetu (5283,99 metrov). "Od nekdaj sem si želel biti v tej knjigi, saj se mi je zdela enkratna. Z leti je ta želja le še naraščala. Enkrat ko smo delali z mladimi, smo se igrali ristanc in prišel sem na idejo, da bi poskusili narediti najdaljšega na svetu. Poklical sem pristojne in dejali so mi, da je postavitev rekorda možna. Sledile so priprave...," je povedal Timotej iz Društva mladih Jarše, njegova kolegica Tina pa je pojasnila, kako je potekalo risanje.

"V postavitev rekorda smo vključili tudi otroke, ki so se ravno takrat udeleževali enotedenskega programa. Prišlo je 110 otrok. Risali smo med delavnicami. Vsak dan smo naredili nekaj, ne pa dovolj, zato smo risali tudi ponoči in bili zelo hvaležni za ulične svetilke. Pomagati so nam prišli tudi drugi. Ponosni smo nase, pa tudi otroci so bili veseli, da so bili del tega."