Bačo živi s svojimi starši v vasici Makarta, približno 100 kilometrov severno od prestolnice Tbilisi.
V vasici, ki leži v gorski soteski, živi samo 30 ljudi. Med njimi je tudi nekaj otrok (tudi Bačov starejši brat Dato), ki pa prav vsi obiskujejo srednjo šolo v nekaj kilometrov oddaljeni sosednji vasici. Bačo je zato v Makarti, iz katere se zaradi želje po boljšem življenju mladi izseljujejo, edini osnovnošolec.
Dnevi, ki jih preživlja Bačo, so si precej podobni. Običajno vstane ob 7. zjutraj, po zajtrku pa se loti domače naloge, pri čemer mu pomaga mama Lela.
Ko gre ob 10. zjutraj mimo njihove družinske hiše učiteljica matematike in gruzijščine Lia Tsiklauri, Bačo ve, da se mora odpraviti v šolo. Na poti ga pogosto spremlja tudi oče Gia in njihov družinski pes.
Šola je zelo preprosta. Učilnica je v eni od zasebnih hiš, v njej so štiri mize in tabla. Verjetno je odveč povedati, da mora Bačo kot edini v razredu vedno odgovarjati na vprašanja in stopiti pred tablo. Učiteljici Lia Tsiklauri in Inga Čokheli, ki ga uči angleščino, imata polno pohval na račun svojega edinega učenca, ki se med odmori rad zamoti z brcanjem žoge.
Ko bo Bačo zapustil osnovno šolo in začel obiskovati srednjo šolo, bodo šolo v Makarti dokončno zaprli.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.