FOTO: Prihaja noč čarovnic, poglejte te strašne zombije!

Pomeni praznikov so po opozorilu antropologa Ivana Šprajca zelo različni, odvisni od časa, prostora in kulturnega konteksta. Noč čarovnic, ki je praznik s keltskim izvorom, je tako kot dan spomina na mrtve v obdobju leta, ko je plodni del mimo in žetev pospravljena, pravi.

V nekdanjem keltskem koledarju so bili štirje pomembni prazniki v letu – v začetku novembra, v začetku februarja, konec aprila ali v začetku maja ter sredi avgusta. To so bili prazniki, ki so v tradiciji zahodne Evrope še danes živi, je pojasnil predstojnik Inštituta za antropološke in prostorske študije na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Dopušča možnost, da so bile izvorno tudi buče, danes značilni sestavni del noči čarovnic oz. praznika halloween, dar duhovnim bitjem ob koncu plodnega obdobja leta, nekakšen del zahvalnega obreda.

Na okna, balkone ali pred vhodna vrata 31. oktobra zvečer postavljamo izrezljano bučo z gorečo svečo v notranjosti. Otroci so že v minulih dneh na delavnicah dolbli buče, tekmovali v najbolj strašljivi buči in risali čarovnice. Vse več je lokalov in hotelov, ki za to priložnost pripravijo poseben program in zabavo, ki se lahko zavleče pozno v noč.

Noč čarovnic, noč z 31. oktobra na 1. november, izvira iz keltske tradicije. Kelti so 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom, po opozorilih etnologov praznovali praznik samhain, ko se je po keltskem koledarju začelo zimsko obdobje. Pozneje je pri Angležih z nastopom krščanstva praznik prekril anglosaksonski "halloween", kar je skrajšana oblika za "All Hallows Eve", praznik vseh svetnikov.