V ljubljanskem živalskem vrtu zibajo. 18-letna šimpanzovka Neža in 29-letni šimpanz Boris sta marca dobila mladičko Leono, ki jo bodo od danes lahko občudovali tudi obiskovalci. "Neža je skrbna in ljubeča mama dojenčice Leone, ki večino časa pri njej sesa mleko in spi v njenem naročju. Neža Leono s ponosom in rada pokaže oskrbnikom, da jo lahko na servisnem hodniku skozi mrežasto ograjo pobožajo po glavi, nadzirajo njeno rast in napredek ter zdravstveno stanje. Kot pozoren oče se je izkazal tudi Boris, ki ju stalno spremlja s pogledom, boža Leono in Neži natančno neguje kožuh. Skupaj spijo v gnezdu na polici, med seboj si Boris in Neža delita hrano," o srečni opičji družinici pravijo v živalskem vrtu.
Leoni so uredili nova igrala, na katerih bo lahko vadila plezanje. A ne še takoj, pravijo, za zdaj je še premajhna za raziskovanje in se tesno drži svoje mame. Njeno rojstvo je sicer nekoliko razburkalo petčlansko šimpanzjo skupnost v ljubljanskem živalskem vrtu. Babico Mojco so skupaj z vnukinjo Niko ločili od srečne družinice, saj se je izkazala za preveč posesivno in ljubosumno. Spet bodo skupaj, ko bo Leona malo zrasla.
"Leono bomo prvič predstavili javnosti na današnji dan, saj smo želeli, da najprej starša v miru sprejmeta in spoznata novorojenko ter se izkažeta kot skrbna starša. Leona je bila v prvih mesecih tudi močno dovzetna za različne bolezni, ki zlasti razsajajo spomladi in ki bi jih lahko prinesli obiskovalci," so v živalskem vrtu pojasnili, zakaj so mladičko doslej "skrivali". Zelo človeško zveni, kajne?
Šimpanze, poleg goril in orangutanov, uvrščamo med človeku podobne opice. Najožji sorodniki navadnih šimpanzov so bonobi, ki so jih včasih imenovali kar pritlikavi šimpanzi, danes pa vemo, da gre za samostojno vrsto. Ti vrsti sta tudi človekova najbližja sorodnika. To seveda ne pomeni, da smo se ljudje "razvili iz šimpanzov", kot včasih slišimo, ampak da smo imeli skupnega prednika. Znanstveniki na podlagi fosilnih ostankov in genetskih raziskav sklepajo, da so skupni predniki ljudi in šimpanzov živeli pred približno sedmimi milijoni leti.
Vsak šimpanz ima svojo edinstveno osebnost, pravijo v živalskem vrtu. Mojca je najstarejša, rojena leta 1976. V mladosti so zanjo skrbeli ljudje, zato med vsemi v skupini najbolj išče pozornost oskrbnikov in obiskovalcev. Neža se je rodila leta 1998. Neža je samosvoja, rada se umakne iz skupine. V drugem letu starosti je bila prikrajšana za pozornost, ker je njena mama Mojca posvojila Niko. Nika se je rodila leta 2000. Je družabna in rada v družbi vseh šimpanzov, z njimi deli svojo hrano ali pa jim jo kar prepusti. Najbolj je navezana na Mojco. Prepoznate jo po izrazitem nadočesnem loku. Boris se je rodil leta 1987. Je miren, samozavesten samec. Leona je najmlajši član skupine. Rodila se je mami Neži in očetu Borisu 28. marca 2016. Trenutno sesa mleko in spi na trebuhu mame Neže.
Najstarejša Mojca je prava "gospodinja". Zna pometati, ribati s krtačo in s papirjem čistiti steklo. Sicer je res, da bolj razmaže kot očisti, zato za njo temeljito očistijo še oskrbniki. Gibov se je naučila z opazovanjem in posnemanjem oskrbnikov. Kadar se vam zdi, da rahlo pljuva, to ni pljuvanje, temveč prošnja po hrani. Zna pa tudi pljuniti, in to precej daleč. Mojca si zna z robčkom obrisati nos, rada se igra s toaletnim papirjem in je abstraktna "slikarka".
Ko misliš, da veš, kako se počutijo …
Med opazovanjem šimpanzov se nam včasih zdi, da razumemo, kako se počutijo. Tako kot ljudje imajo namreč tudi šimpanzi zelo izrazito obrazno mimiko, a določen izraz na obrazu šimpanza lahko odraža drugačno počutje kot podoben izraz pri človeku, pojasnjujejo v živalskem vrtu. "Naši opičji 'bratranci' so nam podobni tudi po igrivosti, skrbi za mladiče ter zapletenosti medsebojnih odnosov. Zato, ko bomo naslednjič stali nasproti šimpanzom in afne guncali, pomislimo, koliko lastnosti, ki ji imamo za izključno človeške, si pravzaprav delimo z njimi in drugimi živalskimi sorodniki," dodajajo.
Odnos ljudi do šimpanzov je po navadi pozitiven tudi zaradi številnih filmov, v katerih "igrajo". Prikazujejo jih, ko ponavljajo dejanja ljudi ali se pustijo pestovati kot majhni otroci. A vedeti moramo, da so šimpanzi v filmih običajno stari le do šest let. Nato se začne puberteta in hormoni narekujejo nadaljnje vedenje, ki lahko postane nepredvidljivo. Če temu dodamo še moč treh odraslih moških in velike podočnike, postane šimpanz izjemno močna in nevarna žival, opozarjajo v ZOO Ljubljana.
Naši čokati sorodniki
Po obraznih potezah in telesih značilnostih se šimpanzi med seboj razlikujejo tako kot ljudje. Barva kože je različna. Odrasli so plešasti na temenu v obliki trikotnika. Mladiči imajo nad zadnjico bel šop dlake. Dolžina telesa je do 90 cm, teža do 70 kg. Živijo do 50 let. Po 20. letu imajo pretežno sivo dlako, pogosto imajo belo brado.
So vsejedi, a pojedo mnogo več rastlinske hrane kot hrane živalskega izvora. Najraje imajo sadje. Na dan porabijo štiri ure za prehranjevanje. Dnevno se hranijo z do dvajsetimi različnimi rastlinami, na njihovem jedilniku pa je letno do tristo različnih rastlin.
Živijo v skupinah, v katerih je 15 do 120 šimpanzov, odvisno od dostopnosti hrane in velikosti teritorija. V skupini je več samic kot samcev, vodi pa jo vodilni samec. Tudi znotraj skupine se oblikujejo manjše skupine in zavezništva. Da si pridobijo zaveznike, šimpanzi pogosto trgujejo z različnimi uslugami, kot je obiranje zajedavcev, parjenje, delitev mesnega obroka … Zlasti med samci je prisotno veliko tekmovalnosti in napadalnega vedenja. Samci, združeni v skupine, sodelujejo pri lovu, obrambi teritorija ali celo napadu na šimpanze iz drugih skupin.
Odraščanje šimpanzjih mladičev
Novorojeni mladiči šimpanzov tehtajo le 2 kg. Rodijo se navadno sami, so brez zob, vse mladiče pa izdaja svetla koža obraza in uhljev, ki v nekaj letih postopoma potemni. So že odlakani, zanimivo pa je, da se podobno kot otroci lahko skotijo z zelo različnimi "frizurami". Ob rojstvu so precej nebogljeni, narava pa je poskrbela, da znajo že vse tisto, kar je najbolj pomembno zanje: sesati in držati se mame za dlako na trebuhu, čeprav jim morajo prve tedne samice pri obojem pomagati.
Tudi za človeške dojenčke pravimo, da imajo opičji refleks. Če novorojenčku nekaj dni po rojstvu prst položimo na dlan, se ga ta tako močno oprime, da ga lahko skoraj dvignemo.
Šimpanzi se dojijo kar 3 do 5 let. Po štirih mesecih se začnejo zanimati, okušati in se igrati z različno hrano, ki jo jedo njihove matere. Mladiči odrasle za hrano vedno prosijo. Postopoma jim zrastejo tudi mlečni zobje, ki jih približno pri 7 do 8 letih zamenjajo stalni.
Tudi brez plenic nekako gre. Samica mladiča odmakne malo bolj vstran, da se polula in pokaka mimo nje na tla, sicer pa ga, podobno kot večina sesalcev, umiva z lizanjem.
Šimpanzja mama pleza, skače in se guga na vejah visoko v krošnji dreves. Zato je pomembno, da se mladič sprva močno drži mame predvsem za dlako na trebuhu, star 5 do 7 mesecev pa že jaha materi na hrbtu. Svoje prve korake pa začne opravljati v prvem letu, star tri leta pa vse večkrat potuje tako, da se z eno roko oprijema samice.
Za šimpanze je značilno precej dolgo obdobje otroštva in mladostništva. Njihovo otroštvo traja do približno petega leta starosti. Ko samice takrat dobijo novega mladiča, se morajo prejšnji precej osamosvojiti od mame. Takrat se zatečejo v družbo sovrstnikov in sorodnikov, kjer se nadaljuje učenje igre, iskanja hrane, lova, življenja v skupini ter skrbi za mlajše brate, sestre in sorodnike. Do devetega leta jih lahko štejemo za mladostnike.
Šimpanzi ne poznajo družin, saj živijo v skupnostih. Zato je še toliko bolj pomembno, da se naučijo pravil skupinskega življenja, sodelovanja ter znakov izkazovanja naklonjenosti. Zadnje počnejo predvsem z rednim negovanjem kožuha prijateljev in sorodnikov. Saj veste, kako je, če ni nikogar, da te popraska po hrbtu ali ti pomaga odstraniti uši.
Šimpanzi povsem odrastejo pri petnajstih letih. Samci večinoma ostanejo v domačih skupnostih, samice pa si poiščejo nove ali pa se parijo zunaj svoje skupine in tako poskrbijo, da ne pride do parjenja v sorodu ter se znova rodijo zdravi, ljubki in navihani mladiči.
Podatke so poslali iz ljubljanskega živalskega vrta.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.