FOTO: Pili na čast svetega Patrika

Praznik svetega Patrika se je iz religioznega praznika razvil v veliko praznovanje in slavospev irski kulturni dediščini in prispevku svetu.

Dan svetega Patrika ali po irsko Lá Fhéile Pádraig je primarno religiozni praznik, poimenovan po krščanskem misijonarju svetem Patriku. Ta je umrl 17. marca 461, o njem pa se je začelo govoriti šele v 8. stoletju, ko so začeli slaviti njegove relikvije.

Dan svetega Patrika, ki ga praznujejo tako rimokatoliki, anglikanci, pravoslavci in luterani, je postal na Irskem uradni praznik že v zgodnjem 17. stoletju in se postopoma razvil v praznik irske kulture. Ta dan je sicer pri njih dela prost. Leta 1995 je takratna irska vlada začela s kampanjo, da se praznik izkoristi za promocijo turizma in države nasploh.

Irci svoj praznik tradicionalno sicer začnejo z obiskom cerkva, oblečeni pa so v zelena oblačila z znakom deteljice – po verovanju je namreč sveti Patrik prav s podobo deteljice Ircem v predkatoliški dobi razložil pomen Svete trojice. Na ta dan se veliko Ircev preobleče v škrate s košato brado, ki v otoški državi veljajo za priljubljena mitološka bitja in so se sčasoma razvili v še en nacionalni simbol.

Popoldne je rezervirano za velika praznovanja in parade z obilo jedače in pijače, saj je prav na ta dan tudi konec posta.

Dan svetega Patrika na Irskem najbolj množično praznujejo kje drugje kot v prestolnici Dublin, parade na čast zavetniku Irske sicer prirejajo tudi marsikje drugje po svetu, kjer živijo Irci (kot je znano, živi zunaj matične države več Ircev oziroma njihovih potomcev kot doma) – na Severnem Irskem, v kanadski provinci Nova Fundlandija in Labradorju, otoku Združenega kraljestva Montserrat, pa tudi v nekaterih mestih ZDA, Argentine, Avstralije, Argentine in Nove Zelandije. Največjo parado na ta praznik tradicionalno priredijo v ameriškem New Yorku, ki jo obišče kar dva milijona ljudi, na njej pa nastopi 150.000 ljudi.