FOTO in VIDEO: To pa je zid: težak je kar šest milijonov ton!

Hooverjev jez je pregradni zid v Črnem kanjonu reke Kolorado, ki meji na zvezni državi Arizono in Nevado. Odločitev o gradnji je leta 1928 sprejel ameriški kongres, med glavnimi podporniki pa je bil tedanji sekretar za trgovino Herbert Hoover, ki je leta 1929 postal ameriški predsednik. Jez se je sprva imenoval Boulderjev jez, pozneje pa so ga preimenovali po Hooverju.

Njegova gradnja je potekala med letoma 1931 in 1936, šlo pa je za enega večjih državnih gradbenih projektov, s katerimi so v tedanji recesiji poskušali ponovno zagnati gospodarstvo.

Veliki posel je dobil gradbeni konzorcij Six Companies, ki se je moral spopasti s kar nekaj izzivi. Tako megalomanskega betonskega objekta dotlej še nikoli niso gradili, nekaj gradbenih tehnik je bilo še nepreizkušenih, prav tako je bila daleč naokoli le puščava in še posebej poleti neznosna vročina. Da bi bilo gradbišče med gradnjo suho, so morali preusmeriti reko Kolorado. Na obeh straneh doline so v skalo vsekali velike predore, skozi katere so vodne gmote Kolorada lahko odtekale. Izvrtali so štiri predore, ki so imeli premer 17 metrov in so bili dolgi pet kilometrov.

Sprva so ga želeli uliti iz enega kosa betona, a so inženirji izračunali, da bi se zaradi specifičnega podnebja beton sušil predolgo. Namesto tega so ga sestavili iz posameznih betonskih blokov, kar je bilo za tisti čas nekaj povsem novega. V blokih je bila napeljava, po kateri je tekla zelo hladna voda, da se je beton hitreje strjeval. Na koncu so te cevi napolnili z betonom, kar je po eni strani povečalo stabilnost jezu, po drugi pa je posamezne bloke trdno povezalo med seboj. V Hooverjev jez naj bi vgradili vsega okoli 2,6 milijona kubičnih metrov betona. Za primerjavo: to bi zadoščalo, da bi zgradili dvopasovno avtocesto skozi celo državo od San Francisca na zahodu do New Yorka na vzhodni obali.

Pri gradnji je sodelovalo na tisoče delavcev (100 jih je celo umrlo), med katerimi jih je bilo na delovišču vseskozi okrog 3500. Zaradi njih je nastalo tudi bližnje mesto Boulder City, ki stoji še danes. Gradnja je bila končana dve leti pred rokom.

Najpomembnejši element Hooverjevega jeza so ogromne vodne turbine in električni generatorji. Električna moč elektrarne znaša dobrih 2000 megavatov, s čimer proizvajajo elektriko za 1,3 milijona ljudi v zveznih državah Nevada, Arizona in Kalifornija. Letno proizvede skupaj štiri milijarde kilovatnih ur, kar je približno dve milijarde manj, kot proizvede slovenska jedrska elektrarna v Krškem.

Hooverjev jez še zdaleč ne spada med največje jezove na svetu, velja pa za 47. največjo hidroelektrarno.

Z zajezitvijo reke Kolorado je nastalo jezero Mead, največje umetno jezero v ZDA. Ko je polno, je dolgo 180 kilometrov, na najgloblji točki pa je globoko 150 metrov. Površina jezera znaša 640 kvadratnih kilometrov, dolžina obale pa 890 kilometrov.

Stroške gradnje tega orjaškega jeza so pri načrtovanju ocenili na okoli 49 milijonov ameriških dolarjev, na koncu pa je stal več kot 165 milijonov ameriških dolarjev. Šele leta 1985 so gradbene stroške lahko pokrili s prodajo proizvedenega toka in z dohodki od turizma, saj je jez velika turistična zanimivost, ki jo vsako leto obišče skoraj milijon turistov. Čezenj je vse do oktobra tekla zelo prometna cesta U.S. 93, dokler jo niso speljali čez bližnjo obvoznico.

Panoramski izleti s helikopterji ali letali
Poleg ceste U.S. 93 ali z jezera si je mogoče jez ogledati tudi iz zraka. V Las Vegasu je kar nekaj podjetij, ki ponujajo panoramske izlete s helikopterji in letali in ne le nad Hooverjevim jezom ali jezerom Mead, ampak tudi nad celotnim Velikim kanjonom. Poleg razgleda z višine je glavna prednost helikopterskih in letalskih poletov predvsem v tem, da lahko turisti v kratkem času ogledajo veliko naravnih znamenitosti. ''Vsekakor lahko greste z avtomobilom, vendar potrebujete čas. Vedeti morate, da je Veliki kanjon dolg 277 milj, to je približno 450 kilometrov, na poti pa je veliko puščav. Na številnih krajih ne morete priti točno do obroča oziroma roba,'' nam je pojasnil Tom Quintos, predstavnik podjetja Papillon Grand Canyon Helicopters. ''Od Las Vegasa do zahodnega obroča je približno dve uri in pol vožnje, do južnega pa pet do šest ur. Vmes morate tudi jesti, morda prespati v kakšnem hotelu, kar vas utegne stati kar precej denarja. Če greste s helikopterjem ali letalom, ste lahko v nekaj urah pri južnem ali zahodnem obroču, in to ne le na robu, ampak lahko letite do dna kanjona. To je velika prednost, sploh če ste omejeni s časom in bi si radi ogledali kanjon.''

Njihovi helikopterji so locirani na manjšem letališču v Boulder Cityju, ki je od Las Vegasa oddaljeno okrog 60 kilometrov. Stranke so večinoma turisti, ki obiščejo prestolnico igralništva in zabave, zato jih s svojimi avtobusi pogosto poberejo pred hoteli in pripeljejo na letališče in nazaj. ''Mislim, da več kot 50 odstotkov turistov ne prihaja iz Severne Amerike. Najbolje sta zastopani Evropa in Azija. Trudimo se, da bi bili vsi zadovoljni. Eden od naših izzivov je, da bi imeli na letalih in helikopterjih predstavitev v vseh jezikih gostov, ki nas obiščejo,'' je razložil Quintes. ''Vzletimo in letimo nad Hooverjev jez, jezero Mead in Velikim kanjonom, gremo do zahodnega obroča, nato se vrnemo in pristanemo na letališču v Boulder Cityju.''

Z letali ponujajo izključno panoramske polete, medtem ko lahko s helikopterji na določenih delih Velikega kanjona tudi pristanejo. Najcenejši let do bližnjega Hooverjevega jeza znaša okrog 100 dolarjev, a vedno helikopterji ne vzletijo. ''Vsekakor imamo omejitve, ki se nanašajo na vreme. Varnost naših strank je za nas najpomembnejša, ampak še preden pride do ogrožanja le-te, zmanjšamo število poletov ali jih odpovemo. Nima smisla, da ljudi odpeljemo na ogled, če se ne bodo dobro počutili. Obstajajo tudi druge omejitve kot sta megla, vidljivost. Če ne morejo videti kanjona, ljudem vrnemo denar ali pa poskusimo izlet prestaviti na drug termin, da lahko ponovno pridejo naslednji dan, če imajo čas,'' je še dodal Quintes.